Tiskane izdaje
Venter je v Benetke prišel iz Barcelone, kjer je pustil svojo jadrnico Sorcerer II (Čarodej). (Mimogrede, velika jadrnica ni le njegov hobi, temveč vsestranski znanstvenik spotoma zajema vzorce vode, njegovi raziskovalci pa potem v mikrobnih zaporedjih DNK odkrivajo nove družine beljakovin in nove življenjske oblike, ki v marsičem spreminjajo pogled na življenje na Zemlji.) »Več kot 15 let me že preganja vprašanje, ali je mogoče v laboratoriju ustvariti umetno življenje. Danes so naše raziskave že tako daleč, da vem: to je mogoče. Komaj včeraj smo se naučili prebrati genom, danes pa ga znamo že napisati.«
Prihaja umetno življenje
Znanstveniki domnevajo, da so na našem planetu pred približno štirimi milijardami let nastale razmere, ki so privedle do spontanega nastanka organskih spojin, najprej beljakovin in nukleinskih kislin. Enocelična bitja so se združevala v večcelične organizme in zlagoma so tako nastala vsa živa bitja na Zemlji, vključno s homo sapiensom pred približno 200.000 leti. Za to imajo na voljo kar precej trdnih dokazov, temu scenariju pa nasprotujejo predvsem kreacionisti, ki so prepričani, da je lahko življenje ustvarila le »višja sila«, najverjetneje bog.
Čeprav je sintezna biologija mlada veda, se zdi, da je gensko spreminjanje celic postalo že domala rutinsko opravilo. Zakaj torej ne bi v laboratoriju ustvarili umetne bakterije?Raziskovalci, opremljeni z vsak dan novimi spoznanji biologije, kemije in drugih ved, lahko danes ustvarjajo celice s povsem novimi lastnostmi. Vanje vstavljajo encime, ki jih celica ni nikoli imela, takšen celični produkt pa potem lahko postane marsikaj koristnega, tudi novo zdravilo. Znanstveniki tako celice spreminjajo v nekakšne miniaturne tovarne, ki izdelujejo nove materiale, učinkovitejša zdravila, obnovljivo energijo in podobno. S tehnološkega vidika ni v tem nič spornega, etično pa je gensko spreminjanje celic lahko vprašljivo. Sintezni biologi sicer zatrjujejo, da je to zgolj izpopolnjena stopnja križanja, s katerim se človek tako rekoč nenehno ukvarja. Craig Venter bi se s tem gotovo strinjal.
Jasna predstava, kako do uspeha
Dve leti po objavi kompletnega zapisa človeškega genoma, s katerim je njegovo biotehnološko podjetje Celera Genomics leta 2000 prehitelo mednarodni konzorcij Projekt človeški genom in prvo objavilo to zgodovinsko odkritje, je Venter že napovedal, kakšni so njegovi novi načrti: odkriti želi formulo življenja. »Ustvarili bomo enocelični, delno umetno narejen organizem z minimalnim številom genov, ki so potrebni za vzdrževanje življenja. Če nam bo uspelo, se bo ta umetno ustvarjena celica začela prehranjevati in se deliti. Dobili bomo populacijo celic, ki bodo drugačne od doslej znanih obstoječih organizmov. Na tej podlagi bo mogoče izdelati računalniški model vseh njegovih bioloških vidikov in tu bi utegnili odkriti pot do molekularne definicije življenja,« je tedaj napovedal Venter in za to postavil triletni rok.
Zgodovina znanosti je polna zgodb o ljudeh, ki so imeli sijajne zamisli, vendar jih iz tega ali onega razloga niso izpeljali. Kot je rekel Francis Darwin: V znanosti gre priznanje človeku, ki mu je uspelo prepričati svet, ne človeku, ki prvi pride na zamisel. Ne človeku, ki najde zrno nove in dragocene odlike, temveč tistemu, ki ga poseje, požanje, zmelje in z njim nahrani svet.
Venter je vselej dobro vedel, kaj želi, poznal je raziskovalno pot, po kateri je bilo treba hoditi, znal je navdušiti sodelavce in tudi pridobiti vlagatelje. Kdo si ne želi, da bi, na primer, posebni mikrobi ogljikov dioksid iz dimnikov termoelektrarn pretvarjali v metan, ki bi ga potem lahko uporabili za ogrevanje? Na našem planetu je ogromno organizmov, ki so tega sposobni, samo malo jih je treba prilagoditi, da bodo znali preživeti v bioreaktorjih. Ustrezne gene za to si bodo znanstveniki pač sposodili pri drugih bakterijah ali jih bodo kar sami izdelali v laboratoriju. Z njimi bodo alge, ki lahko vežejo velik del ogljikovega dioksida iz dimnikov, uporabili za pridobivanje biogoriva. Idej je še precej, samo pravilno se jih je treba lotiti in brez strahu raziskovati, pa bo uspeh prišel sam od sebe.
Več v četrkovi tiskani izdaji Dela
