Nobelovo nagrado za fiziko dobijo odkritelja eksoplaneta 51 Pegasi b in oče kozmologije

Polovico Nobelove nagrade za fiziko dobi eden izmed očetov kozmologije – kanadski znanstvenik James Peebles za teoretična odkritja v kozmologiji, polovico nagrade pa si bosta razdelila Švicarja Michel Mayor in Didier Queloz za odkritje prvega eksoplaneta 51 Pegasi b, ki kroži okoli zvezde, podobne Soncu.

Nagrada gre znanstvenikom, ki so doprinesli k razumevanju »razvoja vesolja in kakšno mesto ima Zemlja v njem«. Letošnji lavreati so pripomogli k odgovorom na temeljna vprašanja o našem obstoju, so pojasnili pri švedski akademiji. 

Peeblesove raziskave so obogatile področje kozmologije, še več, postavile so temelje za razvoj področja v zadnjih petdesetih letih, ko so številne špekulacije postale z dokazi potrjena znanstvena dejstva. S področjem, takrat še povsem nerazvitim, se je začel ukvarjati v 60. letih prejšnjega stoletja.

Model velikega poka opisuje vesolje od njegovega nastanka, pred skoraj 14 milijardami let. Od takrat se vesolje širi, postaja večje in hladnejše. Le 400.000 let po velikem poku je svetloba lahko začela potovati po vesolju. Ta davna radiacija je še vedno okoli nas. Peebles je znal poiskati te sledi iz otroštva vesolja in odkril nove procese. Rezultati njegovih raziskav so pokazali, da je znanih le pet odstotkov materije – to so zvezde, planeti, drevesa in mi. Ostalo – 95 odstotkov – sta temna snov in temna energija.

Član Nobelovega komiteja je takole domiselno pojasnil razmerja med temno energijo, temno snovjo in navadno snovjo: 

»Kaj ni fascinantno, da imamo zelo jasne dokaze, da se je vesolje razširilo iz gostega vročega stanja? Veliko smo naredili, da so izvedeli marsikaj o evoluciji vesolja, a še vedno je veliko neodgovorjenih vprašanj. Kaj sta temna snov in temna energija? Zadnjo je predstavil Einstein kot kozmološko konstanto, jo umaknil, nato smo jo mi dali nazaj,« je Peebles povedal v pogovoru ob razglasitvi nagrajencev.

»Z znanostjo se moraš začeti ukvarjati, ker si nad njo preprosto navdušen,« je v telefonskem pogovoru ob razglasitvi nagrade poudaril Peebles, ki ga je klic iz Švedske zbudil in seveda navdušil.

»Obe nagradi sta zelo zasluženi. Peebles je utemeljitelj sodobne kozmologije, z njo se je začel ukvarjati, ko je bilo še zelo malo opazovalnih podatkov. Veliko je prispeval k razumevanju velikega poka, prasevanja, kako so v začetku nastali kemijski elementi, ko sta vodik in helij in nato temne snovi in energije prispevali k nastanku struktur v vesolju, denimo galaksij in jat galaksij. A še vedno je veliko vprašanj. Glavni dve sta zagotovo, kaj pravzaprav sta temna snov in temna energija,« je komentirala Andreja Gomboc, dr. fizike, profesorica za astronomijo na Univerzi v Novi Gorici.

Odkritje planeta 51 Pegasi b

 
Oktobra 1995 sta Mayor in Queloz objavila, a sta na francoskem observatoriju Haute-Provence opazila planet 51 Pegasi b – veliko plinasto kroglo, ki je še najbolj podobna našemu velikanu Jupitru. S tem se je tudi začela revolucija.

Umetniška upodobitev planeta 51 Pegasi b:



»Če se v kozmologiji sprašujemo predvsem o tem, kako je vse skupaj nastalo, je na drugi strani vprašanje, ali smo sami. To sta zagotovo temeljni vprašanji, ki jih ima človeštvo. Mayor in Queloz sta z odkritjem eksoplaneta ob zvezdi, podobni Soncu, leta 1995 utemeljila novo področje v astronomiji. Zdaj se je to področje že zelo razvilo, poznamo jih že več kot 4000,« je dodala Andreja Gomboc.

Čudoviti nenavadni svetovi različnih velikosti, z različnimi orbitami. Njihove posebnosti vodijo v ponovno preučevanje, kako planeti nastajajo. Z razvojem tehnologije pa bomo lahko pogledali v »drobovje« teh eksoplanetov, to je izvedeli kemične podpise v atmosferi, ki bodo morda lahko vsaj konkretno namignili, da bi lahko bilo na planetu življenje.

Na to vprašanje je odgovarjal tudi Peebles: »To je tudi zame samo ugibanje. Ironično je, da smo lahko zelo prepričani, da obstaja veliko planetov, med njimi jih je nekaj zagotovo primernih za življenje in na nekaterih bo lahko nekaj, kar bomo mi lahko oklicali za življenje. Ali bo to podobno življenju na Zemlji, težko rečem, morda bodo dilemo rešili kemiki. Ironično pa je, da imamo vizijo življenja na drugih planetih, a smo hkrati lahko prepričani, da na njih nikoli ne bomo sami videli življenja. To kaže na to, kako imamo hkrati veliko tehnološko moč, a še vedno tudi veliko omejitev.«





Lani so si nagrado razdelili trije znanstveniki s področja laserske fizike: Američan Arthur Ashkin, Francoz Gerard Mourou in Kanadčanka Donna Strickland.

Nobelove nagrade za fiziologijo in medicino so se včeraj razveselili Britanec Peter J. Ratcliffe in Američana William G. Kaelin in Gregg L. Semenza.