Dinozavri toplokrvna bitja

Najnovejša raziskava ameriških znanstvenikov je pokazala, da dinozavri še zaleč niso bili »strašni plazilci«, kot v grščini namiguje njihovo ime, ampak so bili veliko bolj kot hladnokrvnim plazilcem podobni človeku.

Objavljeno
12. november 2009 17.04
Ma. J.
Ma. J.
Washington - Najnovejša raziskava znanstvenikov z washingtonske univerze St. Louis je pokazala, da dinozavri še zaleč niso bili »strašni plazilci«, kot v grščini namiguje njihovo ime, ampak so bili veliko bolj kot hladnokrvnim plazilcem podobni človeku, piše Daily Telegraph.

Po mnenju ameriških znanstvenikov, ki jih je vodil Herman Pontzer, so bila namreč bitja, kot je Tiranozaver Rex, toplokrvna, imela pa so tudi dober metabolizem, zaradi česar so bila sposobna preživeti tudi zelo krute vremenske razmere.

Znanstveniki so do novih spoznanj prišli na podlagi ocene, koliko energije so morali dinozavri porabiti za gibanje. Nedavne raziskave so namreč pokazale, da je poraba energije s hojo in tekom pri dinozavrih močno povezana z dolžino njihovih nog. Po raziskavi 14 različnih vrst dinozavrov so raziskovalci tako ugotovili, da sta že hoja in tek pri večjih dvonožnih dinozavrih zahtevala toliko energije, da bi bilo nemogoče, da bi bili hladnokrvni.

Znanstveniki še razmišljajo, da so morali dinozavri v zameno za toplokrvnost drago plačati, saj so se morali namreč zelo pogosto hraniti. Če je pred 65 milijoni let, ko so dinozavri izumrli, začelo primanjkovati hrane, bi to lahko pojasnilo njihovo izginotje z obličja Zemlje.