Dva milijona let do Aldebarana

Sonda Pioneer 10, predvidena za 21-mesečno odpravo, že skoraj petdeset let potuje po vsemirju. Leta 2003, natančneje 23. januarja, je na Zemljo z oddaljenosti 12,23 milijarde kilometrov poslala zadnji signal. Če se ji na poti ni kaj zgodilo (da je denimo niso uničili Klingonci*), se bo Voyagerjema, ki jima je skupaj s Pioneerjem 11 tlakovala pot, pridružila v medzvezdnem prostoru.





Pioneer 10 je bil prva Nasina odprava k zunanjim planetom osončja in prva sonda z začrtano potjo, ki ga vodi zunaj njega. Prvi je obletel Mars, letel skozi asteroidni pas, si od blizu ogledal Jupiter in bil je prvi z jedrskim pogonom.



Izstrelili so ga 2. marca 1972 s tristopenjsko raketo Atlas Centaur. Dosegel je ubežno hitrost** 51.682 kilometrov na uro, kar je bila takrat rekordna hitrost. Zdaj ima to značko z 58.500 km/h New Horizons, ki je prav tako na poti v medzvezdje. 





Pioneer je sprva imel nekaj težav s pregrevanjem, nato je preživel pot skozi asteroide, 26. novembra 1973 pa se je ujel v Jupitrovo magnetosfero. Četrtega decembra 1973 je mimo Jupitra letel na razdalji 130.354 kilometrov s hitrostjo 126.000 km/h. Šest od enajstih znanstvenih instrumentov je neutrudno delalo. Poletel je mimo lun Kalisto, Ganimed, Evropa, Io ... V dobrem mesecu je poslal okoli 500 posnetkov atmosfere planeta, med njimi posnetek znamenite Velike rdeče pege. Znanstvenikom se je izrisala veličastna podoba planeta, ki so ga prej poznali le kot nekoliko večjo packo na nočnem nebu, dobili pa so tudi prve, za takratni čas vrhunske posnetke Jupitrovih lun, ki so bile s teleskopi videti le kot pikice.



Februarja 1976 je sonda pomahala Saturnu, pri čemer je ugotovila, da se Jupitrov magnetni rep vleče vse do obročastega planeta, to je kar 800 milijonov kilometrov. Nato je 13. junija 1983 obletela še Neptun in se kot prvo človeško delo znašla za vsemi planeti.



Nasa je vzdrževala stik z legendarno sondo več kot dve desetletji, 31. marca 1997, ko je bilo plovilo 67 astronomskih enot oddaljeno od Zemlje, pa so končali redno komunikacijo, ker ni bilo dovolj denarja. Do 17. februarja 1998 je bil Pioneer 10 od Zemlje najbolj oddaljeno plovilo (69,4 astronomske enote), nato ga je prehitel Voyager 1.



Sondo so še naprej spremljali prek mreže teleskopov, zadnje podatke je poslala 27. aprila 2002, nekaj mesecev kasneje je bilo jedrskega goriva premalo in sonda se je še zadnjič javila in nato umolknila. Da je zadnji signal dosegel Zemljo, je potreboval 11 ur in 20 minut. Stik so znova skušali vzpostaviti 4. marca 2006, a neuspešno.
Pioneer 10, ki proti izhodu iz območja pod vplivom Sonca leti v nasprotni smeri kot Voyagerja in Pioneer 11, je na poti proti rdeči orjakinji Aldebaran v ozvezdju Bika, ki je od nas oddaljena 68 svetlobnih let. Do zvezde bo priletel čez okoli dva milijona let.



Če ga (ali sestrsko sondo Pioneer 11) na poti zajamejo inteligentna bitja, je opremljen s pozlačeno aluminijasto ploščo (Voyagerja se lahko pohvalita s pozlačeno bakreno z več vsebine), na kateri sta upodobljena gola moški in ženska, osončje in zemljevid 14 pulzarjev, ki prikazuje lokacijo Zemlje. Zasnovali so jo astronoma Carl in Linda Sagan in Frank Drake, avtor enačbe, s katero preračunavamo možnosti za stik z vesoljci. Sprva je Sagan želel, da se človeka držita za roke, a si je premislil, ker bi bilo v očeh nezemeljskih bitij to lahko videti, da gre za eno samo kreaturo. Prav tako se je odpovedal podrobnejšemu prikazu intimnih delov ženskega telesa, saj bi ga Nasini šefi gladko zavrnili. Kritiki so bili glasni tudi, ker sta podobi očitno bele rase, hkrati pa jih je zmotilo, ker je ženska ob moškem z dvignjeno roko videti preveč pasivna.