Dve tretjini novih FV plošč so vgradili v Evropi

Lani smo na območju EU na novo vgradili fotovoltaične (FV) plošče za solarno proizvodnjo električne energije z zmogljivostjo 18,5 gigavata (GW) in tako dosegli skupno FV zmogljivost 52 GW.

Objavljeno
05. oktober 2012 19.09
pucelj/crystal 2
I. K., Znanost
I. K., Znanost

Lani smo na območju EU na novo vgradili fotovoltaične (FV) plošče za solarno proizvodnjo električne energije z zmogljivostjo 18,5 gigavata (GW) in tako dosegli skupno FV zmogljivost 52 GW. To je količina električne energije, ki jo na letni ravni potrebuje država, kot je Avstrija, oziroma sta to dva odstotka letnih potreb električne energije na ravni EU. To so nekateri poudarki iz Poročila o statusu fotovoltaike v letu 2012, ki ga je te dni objavil skupni raziskovalni center (JRC) evropske komisije; v poročilu povzemajo in ocenjujejo trenutno proizvodnjo, razvojno politiko in tržno dogajanje na svetovnem fotovoltaičnem prizorišču.

V zadnjem desetletju je imela fotovoltaična panoga v EU povprečno 40-odstotno rast, proizvodni stroški pa so se v tem obdobju zmanjšali za približno 60 odstotkov. Te številke torej podpirajo odločenost EU, da v njenem energetskem kolaču do leta 2020 obnovljivi viri dosežejo 20-odstotni delež.

Največje FV zmogljivosti v Evropi imajo Nemčija, Italija, Španija, Češka, Belgija in Velika Britanija; Slovenija je kot manjša »igralka« vključena v »ostale države EU«, po podatkih Slovenskega portala za fotovoltaiko pa je v naši državi trenutno vgrajenih 141,5 MW fotovoltaičnih zmogljivosti.

Na svetovni ravni je proizvodnja FV plošč od leta 2000 imela rast med 40 in 90 odstotki, s tem da je bila največja dosežena v Aziji, kjer samo Kitajska pokriva več kot polovični delež svetovne proizvodnje FV panelov; ocene kažejo, da je bila lani skupna svetovna proizvodnja FV plošč med 30 in 37 GW.

Zanimiv je tudi podatek, da je proizvodnja solarne elektrike lani že drugo leto zapored pritegnila največ investicij; na svetovni ravni v skupni vrednosti kar 98,5 milijarde evrov, od tega pa je bilo kar dve tretjini tovrstnih investicij realiziranih v Evropi.

Čeprav je Kitajska z veliko prednostjo največja proizvajalka FV plošč, pa je Evropa še vedno vodilna pri raziskavah in razvoju ter izdelavi proizvodne opreme. EU veliko prispeva k izboljšavi FV energijske učinkovitosti kakor tudi k izboljšanemu dizajnu oziroma integraciji FV panelov v nove arhitekturne rešitve, tako imenovano evropsko FV arhitekturo. Ne nazadnje je fotovoltaika ena ključnih tehnologij, ki omogočajo izvedbo stavb brez emisij.