Okoli Barnardove zvezde kroži Superzemlja (FOTO in VIDEO)

Soncu druga najbližja zvezda gosti eksoplanet, ki je vsaj 3,2-kat masivnejši od Zemlje, torej gre za planet, ki ga uvrščajo med tako imenovane Superzemlje. Leden in slabo viden planet so odkrili v enem največjih opazovanj različnih zemeljskih teleskopov v projektih Red dots in CARMENES, v katerih se osredotočajo na iskanje skalnatih planetov okoli bližnjih zvezd. Rezultat teh dveh projektov je tudi odkritje novih svetov okoli nam najbližje zvezde rdeče pritlikavke Proksima Kentavra, ki je ena izmed treh zvezd sistema Alfa Kentavra, leta 2016.
 
Barnardova zvezda, ki sicer ni vidna s prostim očesom, je navidezno najhitreje premikajoča se zvezda na nočnem nebu.

Premik zvezde:


Rdeča pritlikavka v ozvezdju Kačenosca, ki je od Sonca oddaljena šest svetlobnih let, velja za najbližjo posamezno zvezdo, saj je Alfa Kentavra, od katere nas ločijo štiri svetlobna leta, sistem treh zvezd.
 
Ime je dobila po ameriškem astronomu Edwardu Emersonu Barnardu, ki je sicer ni odkril, je pa leta 1916 izmeril njeno gibanje: 10,3 ločnih sekund na leto je največje znano lastno gibanje kakšne zvezde relativno glede na Sonce. Njena starost je ocenjena na sedem do 12 milijard let in je tako veliko starejša od Sonca.


 
Dlje časa so astronomi ugibali, ali okoli zvezde kroži skalnati planet, a do zdaj niso imeli trdnih dokazov.
 
Planet z imenom Barnardova zvezda b je drugi najbližji planet našemu Osončju. Zbrani podatki kažejo, da gre morda za Superzemljo. To so zunajosončni planeti, ki imajo večjo maso od Zemlje, a bistveno nižjo od ledenih velikanov Urana in Neptuna, ki sta 15-krat in 17-krat večja od Zemlje. Izraz se nanaša le na maso in nikakor ne nakazuje na podobnosti z našim planetom glede gostoljubnosti do življenja. Novoodkriti planet od hladne zvezde z nizko maso prejema le malo svetlobe. Svetloba Barnardove zvezde daje svojemu planetu le dva odstotka energije, ki jo Zemlja prejme od Sonca.

Umetniška upodobitev površja: 

 
Planet zvezdo obkroži v 233 dneh. Čeprav ji je relativno blizu, razdalja je okoli 60 milijonov kilometrov, planet leži blizu meje zmrzovanja, kjer hlapne spojine od vode do metana in ogljikovega dioksida ostanejo v zamrznjenem stanju. Na temačnem svetu so temperature minus 170 stopinj Celzija, kar pomeni, da je za življenje, kot ga poznamo, neprimeren.
 
Superzemlje so sicer najbolj pogoste oblike planetov okoli zvezd z nizko maso, kakršna je Barnardova zvezda, ki je precej mirna zvezda, ki se v primerjavi s Soncem vrti kar petkrat počasneje. Poleg tega trenutne teorije o oblikovanju planetov kažejo, da je meja zmrzovanja idealna lokacija za nastanek takih planetov.
 
Prejšnja iskanja planetov okoli te zvezde niso obrodila sadov, to so spremenili novi precizni instrumenti na teleskopih po vsem svetu in nove meritve. »Po natančni analizi, smo 99-odstotno prepričani, da je planet tam. A še naprej bomo spremljali hitro zvezdo, da bi izključili možne, a malo verjetne, naravne variacije v svetlobi zvezde, ki bi jih lahko zamenjali za planet,« je zatrdil vodja znanstvene ekipe Ignasi Ribas s katalonskega in španskega inštituta za vesoljske študije.


 
Pri iskanju so se zanesli na spektrografa HARPS in UVES Evropskega južnega observatorija (ESO). Planetarnega kandidata pa so zaznali z uporabo Dopplerjevega efekta. Ko planet kroži okoli zvezde, zaradi gravitacijskih sil zvezda nekoliko zaniha. Ko zaniha stran od Zemlje, se svetloba zvezde pomakne proti rdečemu spektru svetlobe, torej daljšim valovnim dolžinam in obratno. S tem efektom merijo tudi spremembe v hitrosti vrtenja zvezde in to, kot pravijo pri ESO, z neverjetno natančnostjo. HARPS lahko zazna spremembo veliko le 3,5 km/h, kar je hitrost pešačenja.

O odkritju so poročali v reviji Nature.