Tiskane izdaje
V rezidenci brazilskega veleposlaništva v Ljubljani so pred dnevi slovesno podpisali sporazum o izmenjavi akademskega in znanstvenega sodelovanja med brazilskimi in slovenskimi znanstveniki ter memorandum za izmenjavo študentov na podlagi akademske izmenjave. Kaj imata skupnega državi z dvema in dvesto milijoni prebivalcev oziroma, kaj je tisto, kar združuje njuno raziskovalno radovednost?
Sporazum sta podpisala prof. dr. Adalberto Luis Val, direktor Brazilskega nacionalnega inštituta za raziskave v Amazoniji (INPA), in prof. dr. Tamara Lah Turnšek, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) v Ljubljani. Kot je povedala dr. Turnškova, je z njenega zornega kota samo en razlog: velika naklonjenost znanju in izobraževanju, kjer se po njenem mnenju dopolnjujemo.
»Slovenija je skozi čas razvila odličen izobraževalni sistem, kar kaže tudi dejstvo, da imamo veliko mednarodno priznanih znanstvenikov. Na žalost jih mnogo ne živi več pri nas. Lahko bi rekli, da je znanje eden pomembnejših produktov slovenskega izvoza. Po drugi strani pa je v Braziliji ogromno mladih ljudi, ki potrebujejo več izobraževanja, ki je zasnovano na planiranju tehnološkega napredka te države. Potrebovala bi hitrejše izvajanje znanja, ki bi v glavnem izviralo iz mednarodnih sodelovanj. Zadnja leta Brazilija torej širi znanstveno in izobraževalno mrežo po vsem svetu, še posebej v državah EU, tudi v Sloveniji,« meni prof. dr. Turnškova.
Profesor Adalberto Luis Val – ob tej priložnosti je na predavanju o podnebnih spremembah in ribah v Amazoniji podrobneje predstavil tudi svoj inštitut – vidi za sodelovanje še več razlogov.
Izmenjava idej, informacij in študentov
»Predvsem pričakujem živahno izmenjavo idej, informacij in študentov. Pri vas delate zanimive eksperimente, o katerih si želimo več vedeti. Pri nas pa imamo v naravnem okolju ekstremne situacije, ki pomagajo razumeti rezultate, dobljene pri znanstvenih poskusih v Ljubljani. Nacionalni inštitut za biologijo v Sloveniji je pomemben inštitut in z njim bi radi sodelovali. Zlasti nas zanimajo njihove raziskave gorskih jezer,« je za Delo povedal prof. Val.
Potrdil je, da brazilski in slovenski biologi sicer že nekaj časa sodelujejo. Začelo se je pred nekaj leti s projektom, ki sta ga odobrili brazilska in slovenska vlada, in nekaj slovenskih raziskovalcev iz skupine prof. dr. Antona Branclja je že raziskovalo vpliv podnebnih sprememb na nevretenčarje ob Amazonki, zadnje tedne pa je bil v Ljubljani brazilski znanstvenik, ki je vplive podnebnih sprememb proučeval na nevretenčarjih pri nas.
Biotska raznovrstnost, s katero se velikanki Braziliji lahko ob bok postavi tudi neznatna Slovenija, je torej gotovo nekaj, kar enači obe državi, pa seveda podnebne spremembe, ki ne priznavajo državnih meja in ki prizadevajo prav biotsko raznovrstnost. Vprašanje, kako jo prizadevajo, pa je tisto, ki združuje raziskovalno radovednost naših in brazilskih biologov. Je po dosedanjih izkušnjah prof. Val optimističen?
»Seveda, vedno sem optimist,« pritrjuje. Na vprašanje, ali je optimističen tudi glede našega obvladovanja oziroma prilagajanja podnebnim spremembam, pa je dejal: »Sem, vendar moramo spremeniti svoje navade. To je prvi pogoj. Nesprejemljivo je na primer, da porabljamo fosilno gorivo za pogon dve toni težkega avtomobila, ki nato prevaža naših 70 kilogramov. In morali bi se zavedati, da ti problemi niso omejeni z državnimi mejami. Zmanjševanje porabe fosilnih goriv je globalna zadeva, ki jo moramo vsi upoštevati in pri tem sodelovati. Sem optimist v smeri, da se bomo začeli pogovarjati in dogovarjati, treba pa je kreniti še naprej od protokolov. Potrebujemo novo stališče vseh vlad, ki morajo ljudem omogočiti, da zmanjšajo porabo fosilnih goriv.«
Ključno je znanje
Ali imamo dovolj znanja za ustrezne ukrepe? Kaj bi morali storiti v znanosti? »Zelo pomembno je zavedanje, da potrebujemo več informacij,« odgovarja prof. Val. »Bistveno je izobraževanje. Menim, da nimamo dovolj znanja. Prav tu znanost in tehnologija lahko odigrata pomembno vlogo, vendar pri uporabi znanja ne gre le za akcijo ene države, ampak za akcijo vseh. Vse bi morale več vlagati v znanost. Res pa je, da znanost ne more takoj postreči z odgovori, potrebni so raziskovanje, delo na terenu, meritve, analize ... Pogosto informacija, ki jo dobimo z raziskovanjem, ni tista, ki jo potrebujemo, da bi pojasnili problem. Znanost se pač razvija na podlagi novih vprašanj in prav zdaj se spoprijemamo z velikimi vprašanji, povezanimi s podnebnimi spremembami. Te porajajo veliko novih vprašanj. Trenutno je pri obvladovanju problemov v zvezi s podnebnimi spremembami znanost ključnega pomena.«
Kako vidi situacijo pri nas: imamo veliko biotsko raznovrstnost, smo pa majhni. Se mu zdi, da svojo biološko pestrost dovolj cenimo, ji namenjamo dovolj pozornosti? Prof. Val se izogne neposrednemu odgovoru in namesto tega poudari, da obseg biološke pestrosti ni ključen za ukrepe. »Tudi če bi imeli eno samo biološko vrsto, je ta prav toliko pomembna kot vsa biodiverziteta v Amazoniji skupaj. Vsaka rastlinska ali živalska vrsta ima pomembno vlogo. Torej ni ključno, koliko vrst imaš, ampak kaj je za njimi.« Doda pa, da bi seveda morali vedeti, kako se specifične vrste, ki jih iščemo v Braziliji in v Sloveniji, vedejo v okoliščinah, spremenjenih zaradi podnebnih sprememb.
»Prvi znaki vpliva podnebnih sprememb se kažejo v vplivu spremenjenega okolja na rastline in živali. Gre za družbeno odločitev, ali to raziskati ali ne. Prepričan sem, da je bistveno imeti informacije in da ni druge poti kot vlagati v znanost in tehnologijo. Treba pa je tudi usposobiti ljudi, da bodo te informacije znali uporabiti.«
Katere vrste bodo preživele dvig temperature
Pred kratkim je vlada inštitutu INPA še za pet let podaljšala financiranje enega največjih brazilskih znanstvenih projektov, projekta Adapta, ki raziskuje, kako se organizmi odzivajo na spremembe v okolju, ki so posledica podnebnih sprememb. Kaj so ugotovili v zadnjih dveh letih?
»Večina današnjih rib je zrasla v zelo izzivalnih razmerah, saj zadnja leta doživljamo hujše suše in tudi hujše poplave, obenem pa se temperatura rahlo dviga. Proučujemo, kako se ribe in rastline na območju Amazonke odzivajo na te spremembe, ali propadajo ali se prilagajajo. Ugotovili smo, da so modernejše vrste rib bolj odporne. Zanima nas, kako je informacija o prilagoditvi shranjena v njihovih genomih. Prve rezultate že imamo za glive,« pojasnjuje prof. Val.
Podobno zanima tudi naše biologe. »Primerjava naših rezultatov z raziskavami tropskih organizmov je zelo uporabna,« je za Znanost pojasnil prof. dr. Anton Brancelj z Nacionalnega inštituta za biologijo, ki s prof. Valom in inštitutom INPA sodeluje v projektu o vplivu klimatskih sprememb na organizme v presihajočih vodnih okoljih.
»Na podlagi primerjave podatkov lahko predvidevamo, kako se bodo ti organizmi obnašali. Za naše sodelovanje je zelo pomembno, da uporabljamo enake metode in instrumente v Manausu v Braziliji in tu v Sloveniji, vendar delamo z različnimi organizmi. Korist je obojestranska: oni imajo neko znanje, ki ga mi nimamo, in obratno. To je prednost takega sodelovanja. Raziskovanje v tehniki ali kemiji je razmeroma enostavno, v biologiji pa je veliko bolj kompleksno, moraš biti na terenu, da spremljaš situacijo. Ni povprečja, gre za realne situacije, seveda z variacijami.«
Variacije so kajpada bistvo evolucije. Določene vrste organizmov prenesejo določene temperature, določen del populacije je odporen proti določenemu razponu, pojasnjuje prof. Val in dodaja, da čez nekaj generacij ne bomo imeli več enakih vrst organizmov. A kot med ljudmi, je treba zavarovati vsako življenje tudi v naravi, se navezuje prof. Brancelj.
»Gre za številke v vrstah, toda ne le za številke,« poudarja Adalberto Val. »Gre za informacije, ki se skrivajo v teh vrstah. Vprašanje, kako jih nadzorujejo, je za nas zelo pomembno – da vidimo, kako se odzovejo na podnebne spremembe, kako preživijo. Biologija zato postaja čedalje bolj pripomoček za politične odločitve na splošno, kajti te informacije so nadvse pomembne za odločitev o okolju, na primer, ali v Amazoniji zgraditi avtoceste ali železnico, ali pa izrabiti plovnost rek. Ali naj izčrpamo še več nafte ali raje vlagamo v znanost, da najde druge načine za prevoz ljudi. Ne potrebujemo izboljšav avtomobila na bencin, temveč nov koncept. V biologiji iščemo, kako se živali spopadajo s spremembami, in te informacije lahko uporabimo pri našem lastnem odzivu na spremembe v okolju,« poudarja Adalberto Val.
V naravi še nismo odkrili primera obnovitve vrste
Kaj so do zdaj ugotovili glede prilagoditve različnih organizmov v tropski Amazoniji?
»Večina vrst ima normalno distribucijo, kar pomeni, da jih nekaj lahko preživi nižje ali višje temperature. Ob nenadni spremembi v okolju bo tako del vrste zagotovo izginil in del preživel. Vprašanje pa je, ali bo ta, ki bo preživel, lahko obnovil vrsto. Žal ne morem navesti niti enega takega primera. Če nekaj iz okolja izgine, izgine za vedno. Vsaj za zdaj nimamo nobenega takega primera. Morda bo kakšen v prihodnosti,« pravi prof. Val.
Otoplitev svetovnega ozračja, čeprav po naših merilih neznatna in počasna, po merilih narave ustreza nenadni in siloviti spremembi okolja. Ali že imamo dovolj znanstvenih podatkov za presojo, koliko organizmov jo bo preživelo?
»Težko je odgovoriti. Morda jih bo tretjina, morda polovica, morda le deset. Ključno je vprašanje, ali bo teh deset, ali kolikor jih bo preživelo, dovolj, da bodo obnovili vrsto. Ne moremo reči, koliko populacije bo prizadete. Pomembna je toleranca organizmov. Če je ta zelo nizka, boš izgubil večino. Gre za zelo enkraten sistem in še vedno smo na začetku njegovega spoznavanja. In še nekaj: v naravi nič ne obstaja samo od sebe, organizmi so soodvisni. Ko torej nastane sprememba v temperaturi, bo ta prizadela vse komponente v sistemu. Kako me bo prizadela? Lahko preživim porast temperature, toda rastlina, s katero se hranim, morda ne bo. Nujno je torej razmišljati o celotnem sistemu, ne o posamezni enoti.«
