Tiskane izdaje
S tem so Američani v tekmi za vesolje premagali tedanjo Sovjetsko zvezo, ki ji je sicer sprva kazalo bolje. Že oktobra 1957 je namreč prvi sovjetski satelit Sputnik obkrožil Zemljo in s tem dokazal premoč sovjetske tehnologije nad ameriško, aprila 1961 pa je to premoč še podkrepil prvi človek v vesolju - Rus Jurij Gagarin.
Prvi človeški polet na Luno so Američani izpeljali v okvirju misije Apollo 11. 16. julija so iz Cape Canaverala na Floridi izstrelili raketo Saturn 5 s poveljniškim modulom Columbia in lunarnim modulom z imenom Orel. Ta se je 20. julija ločil od poveljniškega modula, v katerem je ostal astronavt Michael Collins, ter z Neilom Armstrongom in astronavtom Edwinom Aldrinom pristal na Luni.
Armstrong in Aldrin sta se po Luni sprehajala dve uri in pol, jemala vzorce prahu in kamenja, se fotografirala in v Lunino površje zabila ameriško zastavo. Posnetke pristanka si je ogledalo okoli 600 milijonov ljudi po vsem svetu.
Pozivi k novi misiji - tokrat na Mars
Buzz Aldrin in Michael Collins sta na enem izmed redkih javnih srečanj posadke raketoplana Apollo 11, ki se ga je udeležil tudi Neil Armstrong, pozvala k novim poskusom misije na Mars. Prepričana sta namreč, da bi moralo biti raziskovanje usmerjeno na Rdeči planet in ne na Luno.
"Najboljši način da počastite spomin na vse tiste, ki so sodelovali v programu Apollo, je, da sledite našim korakom, da se pogumno odpravite na novo raziskovalno misijo," je dejal Aldrin.
Collins, ki je leta1969 med Armstrongovim in Aldrinovim sprehodom s poveljniškim modulom Columbia krožil okoli Lune, pa je dejal, da je Mars veliko bolj zanimiv od Lune. "Včasih se mi zdi, da sem letel na napačen kraj. Mars je bil moj najljubši planet že ko sem bil otrok in je še vedno," je dejal.
