Geologi so holocen razdelili na tri podobdobja, ki se pomembno razlikujejo med seboj. Zadnjih 4200 let so poimenovali megalajan in je najmlajša stopnja v dobi. Stopnjo so zaznamovale megasuše, ki so uničile številne civilizacije po vsem svetu, navaja BBC. Obdobje je dobilo ime po indijski pokrajini, kjer so v jamah raziskovali kapnike in opazili značilne razlike:
Tako so posodobili geološko časovno lestvico, ki jo je uredila Mednarodna komisija za stratigrafijo:
Prvič so stopnjo omenjali pred sedmimi leti, že dlje časa pa znanstveniki poskušajo dodati tudi novo dobo, in sicer antropocen, češ da smo ljudje v zadnjih nekaj stoletjih pomembno vplivali na naš planet.
Uradno smo torej še vedno v holocenu, v katerem je zajeto vse, kar se je na Zemlji zgodilo po zadnji ledeni dobi, torej v zadnjih 11.700 letih. A dobo delijo naprej, so pojasnili v komisiji, in sicer na grenlandijan, northgrippijan in že omenjeni megalajan. Zadnja stopnja traja do leta 1950, začela pa se je pred 4200 leti, ko je udarila huda suša, trajajoča kar dve stoletji in je vplivala na starodavne civilizacije v Egiptu, Grčiji, Siriji, Indiji in Kitajski. Suša je bila najverjetneje posledica sprememb kroženja morskih in zračnih tokov, še poroča BBC.
Srednja doba traja zadnjih 8300 let, do začetka megalajana, zaznamuje pa obdobje nenadnega ohlajanja, tega so pripisali večjim količinam sladke vode iz talečih se ledenikov iz Kanade, ki so vplivali na morske tokove.
Časovna obdobja so določena s pomembnimi geološkimi ali paleontološkimi dogodki, kot so izumrtja, začetki ali konci ledenih dob ...