Tiskane izdaje
Prispevki več kot 800 znanstvenikov iz 39 držav, ki štejejo skupaj 2500 strani ocen na podlagi milijonov opazovanj in podatkov iz simulacij klimatskih modelov, pozivajo svet, naj se zgani in kaj stori. V številnih znanstvenih navzkriženjih preverjeni podatki so v nebo vpijoči: od začetka prejšnjega stoletja do letos se je svet v povprečju otoplil za skoraj stopinjo Celzija (natančneje, za 0,89 stopinje).
Glavnina otoplitve nas je zajela v zadnjih 30 letih – ta so bila toplejša kot vsa druga desetletja po letu 1850, odkar sistematično merijo temperature. Na podlagi drugih podatkov, na primer iz analiz izvrtanega arktičnega pradavnega ledu, pa je mogoče utemeljeno trditi, da so bila zadnja tri desetletja na severni polobli celo najtoplejša v zadnjih 1400 letih.
Dvig temperature
Po napovedih v petek potrjenega prvega dela novega poročila Mednarodnega panela za podnebne spremembe v prihodnje ne kaže nič bolje: do konca stoletja se bodo temperature na svetovni ravni zvišale še za 0,3 stopinja Celzija po najbolj optimističnih scenarijih oziroma kar 4,8 stopinje po najbolj črnogledih. Gladina oceanov se bo po optimističnih scenarijih dvignila za 26 centimetrov, po pesimističnih pa celo za 82.
Ocene po optimističnih scenarijih veljajo ob domnevi, da bomo ustrezno ukrepali, pesimistični scenariji pa po mnenju številnih kritikov našega dosedanjega odziva na otoplitev pomenijo realno sliko. Da je to res odvisno od nas – čemur oporekajo glavni nasprotniki ukrepov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje – dokazuje prav ta prvi del najnovejšega poročila Mednarodnega panela za podnebne spremembe. V nasprotju z dosedanjimi poročili namreč zdaj za globalno otoplitev v 95 do 100 odstotkih krivi nas in našo dejavnost.
Krivi v 95 odstotkih
Narava ima seveda svoja pravila in svoje cikle, na katere ne moremo kaj prida vplivati, a v masi toplogrednih plinov, ki smo jih do zdaj izpustili v ozračje, je tolikšen napad na ravnotežje procesov v naravi, da smo, kot kaže poročilo, res glavni krivci za sedanjo otoplitev in tisto v prihodnjih stoletjih. Prejšnje poročilo izpred petih let, iz leta 2007, je človeka bremenilo za 90 odstotkov vpliva na podnebne spremembe, kar je bil precejšen skok od ocene v tretjem poročilu IPCC iz leta 2001. To je ocenjevalo, da gre za človekov vpliv v 66 odstotkih podnebnih sprememb.
V čem se še razlikuje letošnje poročilo IPCC od poročila izpred petih let? Če pogledamo najprej temperaturo: poročilo iz leta 2007 je obdobje od 1995. do 2006. označilo za 12 najtoplejših let, odkar od leta 1850 merimo svetovne temperature našega površja. Letošnje poročilo pa ugotavlja, da so bila zadnja tri desetletja drugo za drugim toplejša od prejšnjega in v celoti toplejša od kateregakoli drugega desetletja po letu 1850.
Morska gladina: poročilo iz leta 2007 je ugotovilo, da se je gladina svetovnih oceanov od leta 1961 v svetovnem povprečju dvigovala za 1,8 milimetra, od leta 1993 pa celo za 3,1 milimetra na leto. Letošnje poročilo opozarja, da je bila stopnja dviga morske gladine od srede 19. stoletja višja od povprečja, ki je veljalo za pretekli dve tisočletji.
Sneg in led: poročilo iz leta 2007 opaža vztrajno zmanjševanje obsega snega in ledu, ki poteka v razmerju z naraščajočo otoplitvijo. Letos IPCC svari, da sta v zadnjih dvajsetih letih ledeni plošči na Antarktiki in Grenlandiji izgubili precej svoje mase, pa tudi sicer se ledeniki skoraj po vsem svetu krčijo.
Temperature na severni polobli: IPCC v poročilu iz leta 2007 ocenjuje, da so bile povprečne temperature na severni polobli v drugi polovici 20. stoletja verjetno višje kot v kateremkoli 50-letnem obdobju po letu 500 in najvišje v zadnjih 1300 letih. Najnovejše poročilo pa izpostavlja obdobje zadnjih 30 let, od 1983. do 2012., kot verjetno najbolj toplo tridesetletno obdobje v zadnjih 1400 letih. V tem obdobju so opazili tudi vztrajno zmanjševanje obsega pomladnega snega na severni polobli.
V zvezi z oceani poročilo iz leta 2007 navaja, da podatki iz opazovanja na vseh kontinentih in v večini oceanov pričajo o vplivu regionalnih podnebnih sprememb, zlasti dviga temperature, na naravne sisteme. Letošnje poročilo pa napoveduje, da se bo otoplitev oceanov nadaljevala še celo 21. stoletje. Toplota bo s površja dosegla tudi globine oceana in vplivala na morske tokove.
Kar zadeva kontinentalne ekosisteme, je poročilo iz leta 2007 opozarjalo na zgodnejši nastop pomladi in na premike rastlinskih in živalskih naselitvenih pasov višje proti polom. Ocenilo je, da je s precejšnjo zanesljivostjo to povezano z otoplitvijo. Letošnje poročilo pa poudarja, da nadaljnji izpusti toplogrednih plinov povečujejo otoplitev in bodo vplivali na spremembe vseh sestavin podnebnega sistema.
Bomo čez dve leti sprejeli ustrezen dogovor?
Države naj bi se odzvale na ta opozorila takoj in najkasneje čez dve leti na konferenci v Parizu sprejele nov dogovor o akcijah zoper podnebne spremembe. Toda znanstveniki opozarjajo, da nimamo veliko časa. Rezultati študij kažejo, da bi za ustavitev povečanja temperature pri 2 stopinjah Celzija morali učinkovito zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Po sedanjih vzorcih emisij bi v ozračje lahko spustili do trilijon ton ogljikovega dioksida, a več kot polovico te količine ga je že v ozračju. Po nekaterih ocenah bomo kljub temu, da bi že zdaj sprejeli učinkovite ukrepe, do konca leta dosegli dogovorjeno rast temperature za dve stopinji.
Tudi sicer napovedi v novem poročilu IPCC niso nič kaj obetavne: če izpustov toplogrednih plinov ne bomo zajezili, se utegne morska gladina do leta 2100 dvigniti za 0,9 metra, svetovna temperatura pa naj bi se povišala za 0,3 do 4,8 stopinje Celzija. Sprememba besede »warming« v »warning« bi torej bila kar pravšnja. Novo poročilo IPCC, ki bo v celoti objavljeno v prihodnjem letu, bi morali vsekakor brati kot globalno opozorilo.
