Higgsov bozon vnema razprave ne samo med fiziki in matematiki, ampak tudi med laiki.
Za začetek bi se morda s sociološkega stališča vprašali, ali so izjemno visoke investicije v CERN na tej zgodovinski točki ključne. Ali nimata ekologija in nekontaminirana hrana prednosti?
Toda pustimo to vprašanje in se posvetimo aktualnemu Higgsovemu bozonu.
Prvi del strokovnega termina se navezuje na znanstvenika, fizika Petra Higgisa z edinburške univerze.
Pri bozonu, pisanem z malo začetnico, je izvor imena manj znan.
Higgsov bozon sodi med vrsto delcev, imenovani bozoni. Je torej nastopil trenutek, da se vprašamo, »kaj je bozon?«, piše Amit Chaudhuri v Guardianu.
Je to enako kot, če bi se spraševali, kaj je atom ali molekula?
Bozon je skupaj s fermionom (poimenovanem po Enricu Fermiju), eden od dveh temeljnih vrst subatomskih delcev.
Beseda bozon (v angleščini boson) je poimenovana po indijskem znanstveniku Satyendru Nathu Boseju, fiziku iz Kalkute.
Bose je že leta 1924 spoznal, da je statistična metoda iz 19. stoletja, ki se uporablja za opazovanje termalnih sprememb plinov, neustrezna.
Njegov znanstveni članek na temo kvantne statistike, ki ga je poslal v Dhako na British Journal, je bil zavrnjen. A ko ga je poslal Albertu Einsteinu, je ta takoj prepoznal njegovo vrednost, ga prevedel in objavil v nemški znanstveni publikaciji.
Bosejava inovacija je postala prepoznavna kor Bose-Einsteinova statistika in je osnova kvantne mehanike.
Prav zato je Einstein poimenoval subatomski delec po svojem indijskem kolegu - bozon oziroma »boson«.
Članek v Guardianu poudarja tudi, da Bose ni dobil Nobelove nagrade in da je »priporočjivo« pridobiti ameriško državljanstvo za dosego te prestižne nagrade.
Mimogrede - Indija je zaslužna tudi za ključni matematični pojem ničle.
Če pa za konec namignemo, da se zapisi o atomskih in subatomskih delcih nahajajo v indijskih spisih Vedah, ki se podrobno ukvarjajo z duhovnostjo kot znanostjo, se začno odpirati povsem nova vprašanja, ki se zopet navezujejo na primat zahodnega diskurza v znanosti in »večni« spor med znanostjo in duhovnostjo.