Tiskane izdaje
Popolnoma sestavljen teleskop obeta, da bodo rok izstrelitve zares ujeli, saj zdaj sledijo le še testiranja instrumentov. Če se pri tem ne bodo pojavile kakšne nepričakovane napake pri krmiljenju in optiki, bo čez dve leti na nosilni raketi Ariane 5 v vesolje poletel eden najdragocenejših tovorov doslej.
Daleč za Luno
James Webb bo dostojni naslednik teleskopa Hubble, ki je bil v orbito izstreljen leta 1990, po napaki na zrcalu, ki so jo odpravili z izjemno zahtevnim servisnim posegom v orbiti, pa je prve uporabne slike vesolja na Zemljo poslal leta 1993. Med glavnimi cilji orbitalnega teleskopa James Webb bo razkriti, kaj se je dogajalo v prvi milijardi let po velikem poku, ko so se rojevale prve zvezde, nam je povedala slovenska astrofizičarka Maruša Bradač, profesorica fizike na Univerzi Kalifornija v Davisu, ki ji bo novi teleskop v veliko pomoč pri proučevanju temne snovi in prvih galaksij.
Novi Nasin šesttonski teleskop bo krožil v orbiti kar 1,5 milijona kilometrov od Zemlje, torej skoraj štirikrat dlje od Lune, kar je neprimerno dlje od Hubbla, ki je le 570 kilometrov nad našimi glavami. Bradačeva nam je razložila, da takšna oddaljenost ni naključna: »Teleskop je namenjen opazovanju v infrardeči svetlobi in mora zato vzdrževati temperaturo 225 stopinj Celzija pod ničlo, eden od instrumentov za opazovanje pri najdaljši valovni dolžini (MIRI) pa bo ohlajen celo do 266 stopinj Celzija pod ničlo.« Takšne nizke temperature mu bo zagotavljal sončni ščit − sistem ponjav z velikostjo 21-krat 14 metrov, ki bo ves čas obrnjen proti Soncu, in prav to je vzrok za tako veliko oddaljenost teleskopa od Zemlje. »Webb bo stacioniran na točki Lagrange 2. To je stabilna točka, na kateri Webb in Zemlja lahko enakomerno krožita okoli Sonca, in Webb s tem ohranja lego sončnega ščita,« je pojasnila Bradačeva.
V iskanju življenja
Hubblov teleskop je nasprotno polovico časa izpostavljen Soncu in zato velikim temperaturnim nihanjem. Webbov takšnih nihanj ne bi prenesel, zato bo poslan tako daleč od Zemlje, čeprav to pomeni, da možnosti za popravila ne bo.
In prav to je vzrok, da inženirji vsako malenkost raje preverijo trikrat preveč kot enkrat premalo. Celotna misija bo stala več kot deset milijard evrov, levji delež prispeva Nasa, nekaj pa tudi evropska in kanadska vesoljska agencija. Če bomo s teleskopom Jamesa Webba dobili odgovore na vprašanja, kako smo nastali in ali je mogoče živeti na planetih zunaj našega osončja, potem se bo vložek gotovo izplačal. Astrofiziki že nestrpno čakajo nanj.
