Hubblovo darilo ob 30. obletnici: kaotična, a osupljiva valilnica zvezd

Vesoljski teleskop Hubble praznuje 30. rojstni dan. Na današnji dan ga je raketoplan Discovery popeljal v orbito na višino okoli 570 kilometrov. Po začetnih težavah z glavnim zrcalom in nujnim popravilom je teleskop spremenil naš pogled na vesolje.

Izstrelitev raketoplana:


V vseh teh letih je posnel skoraj milijon in pol posnetkov planetov, zvezd, galaksij in meglic.

Ob vsaki obletnici ameriška in evropska vesoljska agencija, ki upravljata teleskop, izdata rojstnodnevno fotografijo.

Letos so tako izbrali čudovit posnetek turbulentne zvezdne porodnišnice. Gre za meglici NGC 2014 (rdečkasta) in NGC 2020 (moder »oblak« na levi strani), ki tvorita območje v Velikem Magellanovem oblaku, kjer nastajajo nove zvezde. Veliki Magellanov oblak je satelitska galaksija Rimske ceste in je 163.000 svetlobnih let od nas, čez dve milijardi let bosta trčili.

Nova fotografija, posneta v vidni svetlobi, bo gotovo nov povod za občudovanju vesolja, za kar že tri desetletja skrbi teleskop Hubble, ki je z zbranimi podatki spremenil skoraj vsa področja astronomije.

»Osupljivi Hubblovi posnetki vesolja so vidni del podatkov, ki so bili podlaga za znanstvene dosežke. Zaradi Hubbla je astronomija pomembna, vključujoča in dosegljiva za ljudi vseh starosti. Do zdaj je opravil 1,4 milijona opazovanj in zagotovil podatke astronomom po vsem svetu, ki so jih uporabili za več kot 17.000 recenziranih znanstvenih člankov. Je eden najbolj plodnih observatorijev v zgodovini. V bogatem arhivu pa je še toliko podatkov, da bo vplival na raziskovanje tudi prihodnjih generacij,« so sporočili z Ese.



Meglici, kot so pojasnili v sporočilu za javnost ob objavi fotografije, imenujejo tudi Kozmični greben, saj spominjata na podvodni svet našega planeta. Sij posnetku dajejo zvezde, ki so vsaj desetkrat masivnejše od Sonca. A take so tudi kratkega veka, saj živijo le nekaj milijonov let, v primerjavi s Soncem, ki ima življenjsko dobo okoli deset milijard let.




Kratkoživeče zvezde ves čas bruhajo zvezdni veter, ki vpliva na oblak plina okoli njih. Plin je na teh območjih redkejši in veter še lažje švigne mimo njih in ustvarja mehurjaste grebene, ki spominjajo na možgane.

3D animacija


Modro obarvano NGC 2014 pa obvladuje ogromna zvezda, ki je okoli 200.000-krat svetlejša od Sonca. Gre za redko vrsto zvezde, in sicer za Wolf-Rayetovo zvezdo. Te so masivne – imajo namreč maso od 10 do 50 Sončevih mas, a zaradi zelo močnega zvezdnega vetra to maso izjemno hitro izgubljajo. Zvezda na posnetku ima, kot navajajo v sporočilu za javnost, vsaj 15 mas Sonca. Modra barva je posledica kisika, segretega na okoli 11.000 stopinj Celzija, kar je precej več od temperatur v okoliškem vodiku.

Zvezde se v kaotičnih oblakih prahu in plina rojevajo, ko se material zaradi gravitacije sesede. Ko je materiala dovolj in je dovolj vroč in gost, se v središču začne fuzijski proces zlivanja vodika v helij. Masivnih zvezd je v vesolju sicer malo, igrajo pa pomembno vlogo, saj na okolico vplivajo z zvezdnim vetrom, ob supernovah pa se sprostijo večje količine težjih elementov.

Posnetek preteklih rojstnodnevnih fotografij:



Videoposnetek, ki so ga pri Esi in Nasi pripravili ob obletnici, ki govori o največjih odkritjih, pri katerih so se znanstveniki oprli na podatke teleskopa Hubble (v angleščini):