Tiskane izdaje
Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.
Aparat za proteinsko tekočinsko kromatografijo – lahko si ga predstavljate kot pralni stroj, v katerega damo pralni prašek (v našem primeru kemikalije v raztopinah), ki s srajce (kolona) spere vso umazanijo, samo paradižnikove omake ne (naš protein). Nato dodamo drug pralni prašek, ki opere še madeže od paradižnikove omake (proteina). Te nato vestno polovimo do zadnje kapljice in porabimo za omako amatriciana za večerjo. Za slednjo nimam dobre »znanstvene« primerjave, imam pa dober recept od sodelavke v laboratoriju.
V največ sto besedah opišite, kaj raziskujete.
Delujem na področju raziskovanja molekularnih osnov nevrodegenerativnih bolezni, kot sta amiotrofična lateralna skleroza in alzheimerjeva bolezen. Značilen znak teh bolezni so netopni proteinski agregati v možganskih celicah. Veliko proteinov, povezanih z nevrodegeneracijo, veže molekule ribonukleinske kisline (RNA) in v določenih pogojih v celici tvori kapljice, podobne kapljicam olja v vodi. Proces je navadno reverzibilen, vendar se lahko v stresnih pogojih te kapljice spremenijo v trdne, netopne agregate, značilne za bolezenska stanja. V naši skupini se trudimo napraviti specifične molekule RNA, s katerimi bi lahko vplivali na ta proces in preprečili bolezensko agregiranje proteinov.
Zakaj imate radi znanost?
Razloge zelo dobro povzame Kurt Vonnegut z mislijo iz romana Mačja zibka: »Znanost je čarovnija, ki deluje.«
Kaj dobrega bi lahko vaše delo prineslo človeštvu?
Resno konkurenco uporabi fraze prijetna starost le za oglaševalske namene. Svet, kjer bi bile razne nevrodegenerativne bolezni le še neprijeten spomin. Oziroma stigma ljudi, ki si tovrstnih zdravil ne bi mogli privoščiti.
Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?
Dokončno konec oktobra, ko sem plačeval vpisnino za doktorski program. Ideja se je začela oblikovati, ko sem kot otrok prvič videl risanko Profesor Baltazar. Malo čara je poklic sicer izgubil s spoznanjem, da vsebine svojih epruvet žal ne morem polivati kar vsepovsod, vendar je bila na koncu očitno usoda močnejša.
Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?
Živim v Italiji z zelo slabim znanjem italijanščine. V prihodnosti imam namen celotno stvar še dodatno zakomplicirati s kolesarjenjem do laboratorija. Kolesarje na cestah italijanskih mest upoštevajo s približno enakim zanosom kot metronom v glasbeni šoli: neka zoprna, migajoča zadeva pred teboj, zaradi katere ne moreš hitreje.
Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?
Spopadanje z neuspehom in vztrajnost. Moj mentor v času študija dr. Boris Rogelj z Instituta Jožef Stefan mi je slikovito dejal: »V znanosti delaš 100 odstotkov časa za 5 odstotkov uspehov.«
Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?
Čast gre projektu Human Genome Project, ki je leta 2004 objavil zaporedje človekovega genoma. Vsekakor je treba omeniti tudi izjemen napredek metod za določanje zaporedja DNA prav v času mojega življenja. Razkril se nam je pogled v našo preteklost, razvoj človeštva, analiziramo lahko funkcije posamezne celice v zdravem in bolezenskem stanju ... Z vsem tem smo dobili tudi možnost spreminjanja naše prihodnosti na načine, ki si jih je pred tem redkokdo sploh lahko zamislil. Če seveda ne bomo prej uničili planeta, na katerem živimo.
Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?
Z velikim veseljem! Še posebej, če bi bili plačani potni stroški.
Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?
V idealnem svetu na jedrske in morske elektrarne za široko porabo ter vetrne turbine, sončne generatorje in manjše hidroelektrarne za zasebno preskrbo. Vozila bi poganjal hibridni pogon elektromotorja in vodikovih gorivnih celic na biovodik. Tako bi proizvajali izredno malo emisij toplogrednih plinov, beseda teššest pa bi v novem SSKJ označevala na začetku mamljivo, vendar v retrospektivi izrazito kratkovidno, zelo drago in škodljivo naložbo. Podoben pomen ima beseda fugu za nekatere nesrečne ljubitelje sušija na Japonskem. To je seveda idealizirana slika, ki je žal še daleč od resničnosti.
S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?
Vabilo dobi Ada Lovelace, hčerka pesnika Georgea Gordona Byrona in ena prvih raziskovalcev na področju računalništva. Zanimalo jo je tudi delovanje možganov in živčnega sistema, med prvimi je videla možnosti razvoja računalništva izven zgolj računskih nalog, vendar zanimivo, menda ni verjela v možnosti razvoja umetne inteligence.
Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?
Knjigi Odiseja človeštva Spencerja Wellsa in Kratka zgodovina časa Stephena Hawkinga, predavanja Georgea Paxinosa ter oddaji Frekvenca X na Valu 202 in The Infinite Monkey Cage na radiu BBC 4.
