Je bil matematični genij Jurij Vega umorjen, ker je bil prostozidar?

Jurij Vega, matematik slovenskega rodu in svetovnega pomena. Človek ki je v drugi polovici 18. in na prehodu v 19. stoletje s svojimi logaritmi omogočil prodor matematike v vsakdanje življenje, šolstvo in na vsa področja strokovne ter znanstvene uporabe.

Grozljivo drzen častnik, še posebno učinkovit v poveljevanju najtežjim, najbolj rušilnim in ubijalskim možnarjem. Človek, katerega življenjsko pot razmeroma dobro poznamo, a nam ostaja v marsičem skrivnosten. Prostozidar po mišljenju, delovanju in celo v smrti.

Potomec revnih kmečkih staršev. Nadarjenost mu odpre pot v ljubljanske šole, jezuiti mu omogočijo kakovostno srednjo in višjo izobrazbo. Zaposli se kot inženir pri urejanju rečnih korit za plovbo. Star 26 let obleče vojaško uniformo in se pridruži topničarjem na Dunaju. V mirnih obdobjih predava matematiko, fiziko, balistiko, v vojnem času se bori v Beogradu proti Turkom in ob Renu proti revolucionarni Franciji.

Za podporo pedagoškemu delu piše učbenike in organizira skupinsko računanje najbolj natančnih logaritmov. Njegova dela daleč presežejo prvotno ožjo namembnost in se uveljavijo po vseh računsko obvladljivih področjih. Tudi na bojiščih je Vega vedno v žarišču najbolj burnega dogajanja. Hitro napreduje od navadnega topničarja do podpolkovnika. Dobi najvišja odlikovanja in po dvajsetih letih vojaške službe baronski naslov. V družinskem življenju pa nima sreče. Iz osebnostnih kriz se rešuje v delo, postaja član znanstvenih akademij, kar mu prinaša počastitve, pa tudi zavist in sovraštvo.

Star 48 let nenadoma izgine. Njegovo truplo najdejo v Donavi, nasilne smrti nikoli ne pojasnijo. Ostane pa trdno zapisan v zgodovini praktične matematike in na vseh področjih, kjer uporabljajo njegove logaritme še poldrugo stoletje po prvih izidih, vse do množičnega pojava elektronskih računalnikov sredi 20. stoletja.

Ali je bil Vega umorjen, ker je bil prostozidar, si preberite na www.polet.si