To pomeni kar več kot 50.000 let prej, kot so kazala dosedanja spoznanja o tem. Teorijo so postavili na podlagi odkritja nekaj kosov primitivnega orodja za obdelovanje kamna (na fotografiji), ki so ga izkopali na bogatem arheološkem najdišču Džebel Faja v Združenih arabskih emiratih.
Kamnito orodje je bilo izdelano na podoben način kot tisto, ki so ga našli v vzhodni Afriki, pravi nemški arheolog dr. Hans-Peter Uerpmann z univerze v Tübingenu, ki je vodil izkopavanja in je tudi eden izmed avtorjev članka. Z metodo termoluminiscenčnega datiranja je starost najdenih predmetov določil prvopodpisani avtor članka dr. Simon Armitage z londonskega Royal Hollowaya. Ta je pokazala, da so predmeti stari od 100.000 do 125.000 let. Dognanja, iz katerih so skušali določiti tedanjo višino morske gladine in podnebne razmere v tem delu sveta, kažejo, da bi bil lahko danes eden najpomembnejših morskih prelivov na svetu Bab Mandab, ki loči Arabski polotok od Afriškega roga, v tistih časih precej ožji in plitkejši, kar bi omogočilo razmeroma varen prehod naših predhodnikov neposredno iz Afrike. Takrat je bil namreč Arabski polotok zelo bogat z vodo, pokrivala pa ga je bujna vegetacija.
»Ugotovitve naše skupine kažejo, da se je moderni človek, podoben meni in vam, razvil v Afriki pred približno 200.000 leti in se potem počasi začel seliti. Predmeti z najdišča Džebel Faja kažejo, da je Afriko zapustil veliko prej, kot smo domnevali, pri čemer so mu selitev olajšale podnebne spremembe in nižja morska gladina,« je prepričan Armitage.