Kako pomnijo celice

Ena sama možganska celica je sposobna za kratek čas shraniti spomine, nujne za vsakdanje opravke, trdijo ameriški znanstveniki. Kakor so ugotovili v študiji, o kateri je poročala britanska strokovna revija Nature Neuroscience, so pri poskusih s celicami mišjih možganov odkrili, kako lahko za celo minuto shranijo informacije. Kratkoročni in dolgoročni spomin so primerjali z računalniškim delovnim pomnilnikom in trdim diskom. Če hočemo normalno delovati, moramo imeti sposobnost zanesljive in hitre hrambe velikih količin podatkov, toda le majhen del jih mora ostati shranjen za daljši čas. Znanstveniki so se dolgo ukvarjali z vprašanjem, kateri deli možganov skrbijo za to in kako celice hranijo podatke. V prvih teorijah so predvidevali, da spomine hrani več celic, povezanih v »vezje«, v zadnjem času pa prevladuje prepričanje, da lahko shrani podatke tudi ena sama celica. Raziskovalci s teksaške univerze Southwestern so na miših ugotovili, da poseben kemični receptor, kadar je aktiviran, v celici sproži signalni sistem, ki hrani podatke, poroča BBC. Zdaj jih, seveda, zanima, kako bi o tem notranjem celičnem spominskem sistemu izvedeli čim več in spoznanja prenesli na človeka. Njihova odkritja bi utegnila prispevati k razumevanju degenerativnih bolezni, kakršna je Alzheimerjeva, pri kateri je eden od glavnih simptomov izguba spomina, predvsem kratkoročnega. Kakor je za BBC dejal profesor Ian Forsythe z univerze v Leicesterju, je poznavanje delovanja kratkoročnega spomina ključnega pomena za razumevanje delovanja dolgoročnega.