Tiskane izdaje
Število rakavih bolezni, ki so v razvitem svetu vodilni vzrok obolevnosti in umrljivosti, se bo sodeč po raziskavi Globocan – opravila jo je mednarodna agencija za raziskave raka IARC in je objavljena v zadnji številki revije Lancet – v manj kot dvajsetih letih povečalo za 75 odstotkov.
Kot ugotavlja vodilni avtor raziskave Freddie Bray, vznemirjajo predvidevanja strokovnjakov, da bodo k predvidenemu povečanju obremenitve z rakom z 12,7 milijona novih primerov na leto, kolikor so jih zbrali v bazi podatkov za 2008., na 22,2 milijona leta 2030 znatno večji delež prispevala razvijajoča se okolja, predvsem Kitajska, Indija in nekatere afriške države. Tako lahko po napovedih raziskovalcev ponekod pričakujejo tudi 93-odstotno povečanje števila obolelih, to pa po besedah direktorja IARC Christopherja Wilda za vse države pomeni izredno velik strokovni izziv, da pospešeno poskrbijo za ustrezne ukrepe, ki vključuje preventivo, zgodnje odkrivanje in ustrezno zdravljenje.
Omenjena in še druge raziskave o obolevanju za rakavimi boleznimi ter primerjave različnih pristopov k zdravljenju so bile pred kratkim predstavljene na najpomembnejšem srečanju strokovnjakov klinične onkologije, na 48. kongresu Asco v Chicagu. Med drugim so tako poročali o novostih pri zdravljenju napredovalega raka dojk, raka jajčnikov in raka debelega črevesa. Pozornost so vzbudile novosti pri zdravljenju napredovalega raka dojk z novo učinkovino T-DM1 ter pri zdravljenju napredovalega raka jajčnikov, raka debelega črevesa in danke z biološkim zdravilom bevacizumab.
Novo v zdravljenju HER2
Po poročilih raziskovalcev so z rezultati prve randomizirane klinične raziskave tretje faze Emilia z zdravilom v preizkušanju T-DM1 že dosegli prve od več zastavljenih ciljev. Pri bolnicah, zdravljenih s T-DM1, je bilo tveganje za napredovanje bolezni ali smrt kar za 35 odstotkov manjše kot pri tistih, ki so se zdravile s kombinacijo lapatiniba in kapecitabina. Prvi rezultati nakazujejo tudi izboljšanje skupnega preživetja, vendar za popolno oceno še ni na voljo dovolj podatkov. Na podlagi rezultatov omenjene raziskave bo družba Roche predvidoma še letos vložila dokumentacijo za odobritev zdravila na evropsko agencijo za zdravila EMA. Klinična raziskava Emilia, v katero so vključili 991 bolnic in kjer je sodeloval tudi ljubljanski onkološki inštitut, je prva randomizirana raziskava tretje faze, ki primerja učinkovitost zdravljenja z novim zdravilom T-DM1 s shemo zdravljenja z lapatinibom in kapecitabinom pri bolnicah z napredovalim HER2 pozitivnim rakom dojk, ki so se že zdravile s trastuzumabom in kemoterapijo na podlagi taksanov.
Glavna cilja raziskave sta bila ocena preživetja brez napredovanja bolezni ter skupno preživetje. Rezultati so pokazali statistično pomembno podaljšanje preživetja brez napredovanja bolezni, končna analiza z dopolnjenimi podatki bo predvidoma končana leta 2014.
Rak dojk je najpogostejše maligno obolenje žensk v razvitem svetu in tudi pri nas. Pri približno petini bolnic z rakom dojk je število receptorjev HER2 na površini tumorskih celic občutno povečano. HER2 pozitivna oblika raka dojk je bolj agresivna, naravni potek bolezni je hitrejši in je tudi slabše odzivna na običajno kemoterapijo. Bolnice s to diagnozo imajo v splošnem slabšo prognozo. Trastuzumab (herceptin) je bil prvo zdravilo, ki je učinkovito specifično pri tej obliki raka in pomeni mejnik v zdravljenju HER2 pozitivne oblike raka dojk. T-DM1 pa je konjugat monoklonskega protitelesa trastuzumab, na katerega je vezana citotoksična učinkovina DM1. Monoklonsko protitelo prepozna specifične receptorje na celici tumorja in tako »prinese« citotoksično učinkovino na mesto delovanja.
Zdravljenje napredovalega raka jajčnikov
Družba Roche si med drugim prizadeva za izboljšanje zdravljenja raka jajčnikov, ki je svetovno gledano po pogostnosti na osmem mestu med bolnicami z diagnozo raka. Po podatkih Registra raka za Slovenijo za rakom jajčnikov zboli približno 180 žensk na leto in je po pogostnosti na sedmem mestu. Primarno zdravljenje je vedno kirurško. Žal pa pri večini diagnosticirajo bolezen v pozni fazi, ko se je rak že razširil, zato potrebujejo tudi sistemsko zdravljenje z zdravili.
Rezultati klinične raziskave tretje faze Aurelia so pokazali, da zdravljenje napredovalega raka jajčnikov z bevacizumabom (avastinom) v kombinaciji s standardno kemoterapijo, ki vključuje tedenske odmerke paklitaksela, topotekana ali liposomalnega doksorubicina, kar za polovico zmanjša tveganje za napredovanje bolezni pri bolnicah, pri katerih se je bolezen poslabšala zaradi neodzivnosti na zdravljenje s kemoterapijo na podlagi platine. Bevacizumab je v kombinaciji s karboplatinom in paklitakselom že odobren za prvo zdravljenje napredovalega epitelijskega raka jajčnikov, jajcevodov ali primarnega peritonealnega raka.
Klinična raziskava Aurelia je že četrta v fazi III, ki proučuje učinkovitost biološkega zdravila bevacizumab pri zdravljenju napredovalega raka jajčnikov. V multicentrično, randomizirano, odprto raziskavo je bilo vključenih 361 bolnic z napredovalim epitelijskim rakom jajčnikov, jajcevodov ali primarnim peritonealnim rakom, odpornim proti zdravljenju s kemoterapijo na podlagi platine. Raziskava proučuje učinkovitost bevacizumaba v kombinaciji s standardno kemoterapijo.
Rak jajčnikov ima med vsemi vrstami raka rodil največjo umrljivost. Ta vrsta obolenja ima namreč to neprijetno lastnost, da v zgodnji obliki praviloma poteka brez posebnih simptomov, zato ga v več kot 80 odstotkih odkrijejo, ko je rak že napredoval ali zaseval v druge organe.
Sistemsko zdravljenje napredovalega raka jajčnikov je še vedno le omejeno učinkovito, zato je vsak napredek na tem področju zelo pomemben za prihodnost bolnic. Za rakom jajčnikov najpogosteje zbolevajo ženske med 55. in 65. letom starosti. Po podatkih Registra raka za Slovenijo je pri nas leta 2006 zbolelo 174 žensk, umrlo pa 133 bolnic.
Bevacizumab in rak debelega črevesa ter danke
Na kongresu so bili predstavljeni tudi rezultati prve klinične raziskave, ki je proučevala učinkovitost zdravljenja z bevacizumabom v različnih linijah zdravljenja raka debelega črevesa in danke. Raziskava ML18147, v katero so vključili 820 bolnikov z napredovalim rakom debelega črevesa in danke, je potrdila, da nadaljevanje kombiniranega zdravljenja z bevacizumabom tudi v drugi liniji, po zamenjavi osnovne kemoterapevtske sheme, statistično pomembno podaljša skupno preživetje bolnikov. Bolniki, ki so v drugolinijskem zdravljenju poleg standardne kemoterapije prejemali še bevacizumab, so imeli za 19 odstotkov manjše tveganje za smrt kot bolniki v kontrolni skupini, v drugi liniji zdravljeni samo s kemoterapijo.
Rak debelega črevesa in danke je zelo pogost in povezan z veliko umrljivostjo. Pri nas zboli več kot 1400 ljudi na leto, približno sedemsto pa jih v istem času zaradi tega umre. Največ jih zboli v starosti med 50 in 75 let, zato so po 50. letu preventivni pregledi za celotno prebivalstvo izredno pomembni. Pri zgodnjih, omejenih oblikah je s popolno odstranitvijo tumorja mogoča ozdravitev bolezni. Bolnike z napredovalo ali metastatsko boleznijo po operaciji običajno zdravijo s kemoterapijo, tudi v kombinaciji z biološkimi zdravili. Žal bolezen kljub sprva dobremu odzivu na zdravljenje z zdravili lahko napreduje, zato je zelo pomembno, da so na voljo še različne kombinacije zdravil za poznejše zdravljenje.
Bevacizumab (avastin) je biološko tarčno zdravilo, ki s preprečevanjem razraščanja žilja tumorja zavira njegovo rast. Zaradi specifičnega mehanizma delovanja preizkušajo njegovo učinkovitost pri različnih vrstah tumorjev in z bevacizumabom je zastavljen eden najširših programov kliničnih testiranj v onkologiji doslej. Zdravilo je v EU odobreno za zdravljenje napredovale oblike raka debelega črevesa in danke, dojk, ledvic, nedrobnoceličnega raka pljuč in raka jajčnikov, v ZDA pa tudi že za zdravljenje glioblastoma.
