Kakšna bi bila za 4°C toplejša Zemlja?

Kakšna bi bila naša Zemlja, če bi se - kar se po opozorilih številnih znanstvenikov utegne zgoditi do konca stoletja - otoplila za štiri stopinje Celzija? Neprepoznavna, z življenjem, ki se bo moralo podrejati radikalno drugačni svetovni ureditvi, v apokalipso zvenijo opozorila tistih uglednih znanstvenikov, ki so se odzvali vabilu revije New Scientist, da odgovorijo na zgornje vprašanje.

Povprečna otoplitev za štiri stopinje Celzija ne zveni veliko. V bistvu gre za približno tolikšno otoplitev, kot bi jo doživeli, če bi se iz slovenske klime preselili na Kanarske otoke. Torej ni nič zastrašujočega. V resnici zveni celo kot nekaj prijetnega, vabljivega. Čemu torej apokaliptična opozorila? So utemeljena?

Vsekakor, kažejo odgovori znanstvenikov, ki v svoji stroki uživajo nesporen ugled. Otoplitev za štiri stopinje Celzija, ki bi zajela naš planet v celoti, namreč pomeni nekaj povsem drugega kot skok v tople kraje. Pomeni, da bi naš planet zajele spremembe, ki jih človeštvo še ni izkusilo in ki bi okolje spremenile v tolikšni meri, da bi se nam zdelo, kot da smo na drugem planetu. Piranskega zaliva, ki nas zdaj tako zelo razburja, ne bi več bilo. Zalila bi ga morje hkrati z Istro in slovensko obalo, oboje pa bi mejilo na puščavski pesek, ki bi kot široka dvojna vzporednica ekvatorju segal okoli Zemlje, pokrite na polih z zelenimi kapami s črnimi pikami, velemesti z neskončno visokimi nebotičniki. V njih bi se drenjala kaka milijarda ljudi - toliko, kolikor bi jih po nekaterih napovedih, ki jih je zbralo uredništvo revije New Scientist, lahko na za štiri stopinje ogreti Zemlji največ preživelo.

Življenje teh srečnežev s poslanstvom nadaljevati obstoj človeške vrste - opozoriti velja, da ne gre za neko daljno futuristično generacijo, marveč že za generacijo naših pravnukov - pa bi bilo precej drugačno od našega. Na prvi pogled bi najbrž starejšo generacijo spominjalo na našo polpreteklost, ko razna pomanjkanja tega in onega niso bila nekaj tujega in je bila "racionalizirana" poraba z uvedbo "kart", "redukcij", brezbencinskih dni in podobnih ukrepov del vsakdana. Ta vzorec bi se v za štiri stopinje Celzija toplejšem svetu zagotovo ponovil, najprej z uvedbo vode "na karte", pa z astronomskimi cenami za meso, ki bi namesto kart omejile njegovo porabo. Reke bi se namreč izsušile, ker bi se ledeniki, ki so njihov izvor, stalili. Mesa naši preživeli zanamci ne bi jedli, saj ne bi bilo prostora za rejo živine, v kislem oceanu pa ne bi bilo ne rib in ne školjk in tudi ne rakov, ki potrebujejo za svoj obstoj trden oklep - ker ne bi bilo planktona, ki omogoča uporabo kalcijevega karbonata za izdelavo školjčnih oklepov. Tudi riž bi izginil z jedilnikov, saj za svojo rast potrebuje preveč vode. Nadomestili bi ga pridelki, ki so odporni na sušo in na vročino. Življenje ob koncu tega stoletja, če se bo Zemlja ogrela za štiri stopinje Celzija, bo torej po vsej verjetnosti vegetarijansko.

Za človeštvo bi bile te razmere nove, ne pa za samo Zemljo. Ta je približno tolikšen porast globalne temperature doživela pred 55 milijoni leti, po tako imenovanem paleocenskem-eocenskem termalnem maksimumu. Takrat so bili krivci za otoplitev velika območja zmrznjenega, kemijsko ukleščenega metana, ki se je sproščal iz globin oceanov v eksplozivnih izbruhih. Ti so v ozračje oddali okoli pet gigaton ogljika. Že tako topli planet se je ogrel še za pet do šest stopinj, tropski gozd je zrasel na območjih, ki jih je prej pokrival led, oceani pa so postali tako kisli, da je v njih vse živo odmrlo. Vodna gladina se je dvignila za skoraj 100 metrov , na preostalem kopnem pa je iz južne Afrike v Evropo segala velika puščava.

Podoben scenarij sprememb bi se po mnenjih znanstvenikov, ki so jih zbrali v reviji New Scientist, odvil tudi sedaj, v podrobnostih pa bi bil odvisen od tega, kako hitro in koliko polarnega ledu bi dvig temperature za štiri stopinje Celzija stalil. Prvi problem, s katerim bi se soočili, bi bilo pomanjkanje primernega prostora za življenje.

Več o tem, kje in kako bi živeli na nekoliko bolj topli Zemlji, berite v prilogi Znanost.