Tiskane izdaje
Montreal - Trije britanski raziskovalci - Pen Hadow, Ann Daniel in fotograf Martin Hartley - so se v soboto odpravili na 90-dnevno odpravo na Severni tečaj, v okviru katere bodo merili debelino ledu in tako ugotovili, kako hitro izginja. Dragocene meritve na terenu bodo dopolnili z izsledki satelitskih meritev, kar bo olajšalo izdelavo napovedi in računalniških modelov podnebnih sprememb. Znanstvenike namreč najbolj muči dejstvo, da ne morejo natančno napovedati, kaj se bo zgodilo z Arktiko, ki je za globalno segrevanje najbolj občutljivi del planeta. Znanstveniki so z računalniškimi modeli do sedaj predvidevali, da bo arktični poletni led zdržal do leta 2070, zdaj pa je jasno, da bo led zdržal le še nekaj let.
Raziskovalci bodo med odpravo, v okviru katere bodo prepotovali 1000 kilometrov, opravili meritve vode, ledu in snega. Zbrane podatke, fotografije in video posnetke bodo s pomočjo opreme za satelitsko telekomunikacijo poslali znanstvenikom Fakultete za pomorstvo v Montereyju v Kaliforniji.
Omenjena trojica bo večino časa preživela na smučeh, opremljeni pa so tudi z potapljaško opremo. Vsak član odprave bo za sabo 12 ur na dan vlekel 120 kilogramske sanke z opremo, kaj lahko pa se jim zgodi, da bodo morali določne odseke poti preplavati. Ekspedicijo bodo s hrano oskrbovali vsakih 20 do 25 dni, vsak član odprave pa bo moral na poti zaužiti vsaj 6000 kalorij na dan.
Led na Severnem tečaju se zadnje čase tali kot še nikoli doslej. Znanstveniki se bojijo, da utegne izginjanje morskega ledu na Severnem tečaju preseči rekord iz leta 2007, ko se je poleti raztalilo več kot milijon kvadratnih kilometrov ledu.
Hitro izginjanje arktičnega ledu ima velike meteorološke, okoljske in ekološke posledice. Regija deluje kot velikanski hladilnik, ki vpliva na vreme severne poloble. Ogrožene so tudi številne živalske vrste, obale pa ne bodo več zavarovane z ledom, ki jih brani pred valovi in erozijo.
