Ko šefa Wikipedije zmotijo oglasi za barke ...

»Predstavljajte si svet, v katerem ima vsak posameznik na planetu prost dostop do vsega človeškega znanja,« je za uvod v svoje predavanje na dunajski konferenci Darwin's Circle dejal Jimmy Wales, ustanovitelj spletne enciklopedije Wikipedija. Težko je reči, ali bi bila v tem primeru kakovost življenja boljša, gotovo pa si 53-letni Američan prizadeva, da si takšnega sveta ne bi samo predstavljali, temveč bi v njem tudi živeli.

Za nekoga, ki se je začel izobraževati v začetku tretjega tisočletja, ima zelo negativen prizvok: je tista spletna stran, ki je nisi smel navajati v seminarskih nalogah. Zaradi napačnih podatkov je bila pogosto – in upravičeno – tarča kritik, češ da ni verodostojen vir, saj jo je lahko urejal skoraj kdorkoli, vendar se je to v zadnjih letih marsikje spremenilo.

Angleško Wikipedijo, denimo, smejo posodabljati zgolj registrirani uporabniki, bolj občutljive tematike pa so podvržene še strožjemu nadzoru. »Če vprašate digitalnega pomočnika po definiciji nekega pojma, je velika verjetnost, da vam bo postregel z definicijo z Wikipedije,« se je pohvalil Wales.



Toda na tem mestu se je ustavil. Kot da bi rekel: dovolj o Wikipediji, spregovorimo o novinarstvu v digitalni dobi. »Obožujem barke. Ves čas si jih ogledujem na spletu, zato je logično, da mi jih algoritmi ponujajo znova in znova. Vendar ne prenesem, da vidim iste oglase na Guardianu, ko berem resen, analitičen novinarski prispevek, in na Redditu, kjer preletim neko nepomembno novico.«

Dopolnilo, ne nadomestilo

Zato je pred dvema letoma ustanovil spletni novičarski portal Wikitribune, ki je tik pred tem, da bo začel delovati s polno paro. »Trenutno vanj vlagam ves svoj denar,« je dejal Wales, čigar premoženje je zaradi neprofitnosti Wikipedije ocenjeno na »skromnih« sedem milijonov dolarjev, po nekaterih virih celo zgolj milijon. Wikitribune je profitni projekt, novinarji bodo torej plačani za svoje delo, financiral pa se bo z donacijami. »Na tej spletni strani ne boste našli niti enega oglasa, vsi prispevki bodo na voljo brezplačno, algoritme pa smo zasnovali tako, da bodo spodbujali kakovost, namesto da bi skušali uporabnika čim dlje zadržati na spletni strani,« je zatrdil Wales.

Ko ga je Rosa Lyon, povezovalka programa z avstrijske nacionalne televizije, vprašala, ali Wikitribune vidi kot nadomestilo za tradicionalne medije ali kot njihovo dopolnilo, je prikimal ob omembi drugega pojma. »Tradicionalni mediji bodo obstali, a se bodo morali prilagoditi. Nekoč so ljudje jemali za sveto, kar je pisalo v New York Timesu ali Wall Street Journalu. Vedeli so, da se prvi nagiba bolj levo, drugi bolj desno, vendar so obema zaupali. Danes številni mislijo, da si največji mediji novice izmišljajo. To ne drži, vendar je krivda tudi na strani medijev: če zapišejo, da so se pogovarjali z 'virom blizu Bele hiše', ne pripomorejo k svoji verodostojnosti.«

Previdnost ne bo odveč niti za Walesa. Z novičarskim portalom je poskušal že pred leti, vendar je projekt propadel. Predvsem bo moral ostati zvest geslu kampanje Wikipedije: »Dejstva štejejo.«