Končno črnilo za Jamesa Bonda!

Ameriški znanstveniki so razvili črnilo, ki se po preteku določenega časa izbriše samo od sebe. Najbolj nenavadno je, da se ne nahaja v nalivnem peresu, ampak v papirju.

Objavljeno
10. september 2009 16.39
M. Gr.
M. Gr.
Oboževalci najbolj znanega vohuna v službi njenega veličanstva, agenta s kodno številko 007, so že navajeni strogo zaupnih sporočil, katerih prejemnik je James Bond in ki se končujejo z opozorilom: »To sporočilo se bo izbrisalo samo od sebe!« Zdaj je ameriškim znanstvenikom naposled uspelo izdelati črnilo, ki po preteku določenega časa kot po kaki čarovniji resnično izgine samo od sebe. In ne samo to: ko se sporočilo enkrat izbriše, ni nikakršne možnosti več, da bi ga lahko znova obudili v življenje.

Človeštvo pozna nevidno črnilo že 2.000 let. Izumil naj bi ga Plinij Starejši. Njegovo iz neke rastline izdelano črnilo je bilo pri pisanju na pergament nevidno. Napisano sporočilo je postalo vidno šele, ko je prejemnik pergament podržal nad ognjem, piše nemški časnik Die Welt. Danes nevidna sporočila sestavljajo predvsem otroci - najpogosteje s pomočjo limoninega ali čebulnega soka.

Znanstveniki iz Northwestern University v ameriškem mestu Evanston so zdaj razvili črnilo, ki se vede prav nasprotno od nevidnega črnila Plinija Starejšega: to črnilo je takšno, da je napisano besedilo sprva vidno, šele po določenem času se izbriše samo od sebe.

Črnilo, ki je skrito v papirju

Najbolj nenavadno pri novoodkritem črnilu je, da se ne nahaja v nalivnem peresu, temveč v papirju. Slednji vsebuje drobcene nanodelce iz zlata in srebra. Za pisanje po tem posebnem papirju se uporablja poseben svinčnik, ki izžareva ultravijolično svetlobo. Žarki ultravijolične svetlobe povzročijo, da se drobni delci, ki so veliki vsega 5 nanometrov, torej samo 5 milijardink metra, strdijo v male gruče oziroma kepice. Hkrati se spremeni kot, pod katerim ti delci lomijo svetlobo, s tem pa tudi njihova barva. Končna posledica je, da napisano sporočilo postane vidno. Toda takoj po končanem pisanju pričnejo kepice nanodelcev razpadati, pri čemer je hitrost njihovega razpadanja odvisna od moči ultravijoličnega žarčenja, ki so mu bili nanodelci izpostavljeni. Poleg tega življenjsko dobo sporočila določa tudi kemična sestava nanodelcev.

Ko se gruče nanodelcev enkrat povsem razpustijo, napisanega sporočila ni več mogoče prebrati, hkrati pa tudi ni nobene možnosti več, da bi izginulo sporočilo kakor koli obnovili nazaj. Za sporočilom ne ostane prav nikakršna sled. Celo James Bond bi bil zadovoljen s takšnim črnilom. Ena od dodatnih prednosti skrivnega papirja je, da sporočila tudi v času, ko je to še vidno, ni mogoče prekopirati; kajti svetloba, ki se uporablja pri kopiranju, nemudoma izbriše sporočilo.

»Ta papir omogoča zaščito visoko občutljivih informacij,« pojasnjuje Bartosz Grzybowski, eden od raziskovalcev, ki so sodelovali pri razvitju pisave, ki se izbriše sama od sebe. Ni si težko predstavljati visoko zaupnega posveta v Pentagonu, po zaključku katerega bi se gradivo za sejo izničilo samo od sebe, dodaja Grzybowski. »Nobene nevarnosti ne bi bilo, da bi zaupno gradivo odtujili in ga prodali teroristom.« Toda samorazkrajajoče se črnilo bi lahko s pridom služilo ne samo tajnim službam, ampak bi ga lahko uporabljali tudi v vsakdanu. Grzybowski razmišlja o njegovi uporabi pri izdelavi vozovnic - na primer za avtobus ali vlak -, ki bi se po preteku določenega času izničile same od sebe.