O tragikomičnih novicah iz kripto velesile – Slovenije od februarja dalje poroča spletni portal Kriptoreporter. Ker se zdi, da je nagla rast vrednosti kriptovalut preteklo zimo povzročila, da je vsakdo s petimi minutami časa želel ustanoviti novo blockchain platformo in z njo mastno zaslužiti, nas je zanimalo, koliko takšnih poskusov je pri nas že propadlo. »Prezgodaj je še, da bi govorili o številkah. Marsikateri ICO je v resnici že propadel, a potihoma. Ustanovitelji tovrstnih ICO-jev ne bodo naglas razglašali, da je njihov projekt propadel. Da jim je zmanjkalo denarja in da niso naredili nič, bo pokazal čas, ob naslednjem letnem poročilu, ali pa z leti, ko se bo cena kovanca na grafu asimptotsko približevala vrednosti nič,« je obrazložil Jan Novak, odgovorni urednik Kriptoreporterja.
Notranjih informacij nima, zato z ekipo v večini primerov preiskavo začnejo na podlagi informacij, ki jih zasledijo na družabnih omrežjih ali prejmejo po elektronski pošti. Največkrat jih pošljejo anonimni bralci in žvižgači. »Nato zadeve preverimo v slovenskih in tujih kripto skupinah na socialnih omrežjih, na forumih, blogih, predvsem pa z uporabo Googla.«
Zakonodajo je treba tudi izvajati
Kako sploh opaziti, da gre za prevaro? »Eden glavnih pokazateljev so ljudje, ki stojijo za kriptovaluto. Če namesto ekipe s tehničnimi izkušnjami najdemo tetovirane bodibilderje, nekdanje preprodajalce steroidov in promotorje mrežnega marketinga, potem je verjetno prevara,« je dejal sogovornik, ki je konec maja – tako kot številni ostali slovenski mediji – poročal prav o teh ljudeh. Luka Lah (vpleten v projekt Estatium) in Klemen Nicoletti (vodja globalne prodaje za slovensko kriptovaluto xaurum) sta se v preteklosti ukvarjali s piramidnimi sistemi, nato pa začela mastno služiti na račun pohlepnih vlagateljev v kritpovalute. Kot pravi Novak, so »mediji opravili svojo nalogo, zdaj pa je čas, da jo opravijo organi pregona. Če bomo o prevarantih izvedeli kaj novega, bomo o tem zopet poročali.«
Tudi sicer je v boju proti prevaram izpostavil pomembnost dejanj: »Samo z zakonodajo ne bomo omejili nič. Pomembno je njeno izvajanje. Večina hujših kaznivih dejanj kripto projektov je že zajeta v obstoječi zakonodaji. Govorimo o kaznivih dejanjih davčne zatajitve, goljufije, poslovne goljufije, preslepitve kupcev, pranja denarja in organiziranja denarnih verig. Že to, da je večina slovenskih kripto podjetij registriranih v tujini, je iz davčnega vidika sporno, saj je center poslovanja skoraj v vseh primerih v Sloveniji.«
Slavne osebe so slab znak
Drugi pokazatelj, da določenemu projektu ne gre zaupati, so obljube o astronomskih zaslužkih in luksuznih avtomobilih ter vpletenost slavnih oseb. »V ZDA je tovrstna promocija nelegalna. Seveda tudi pri nas obstaja zakonska podlaga za pregon tovrstnih prevar oziroma goljufij. Treba je dokazati, da ustanovitelji prevare niso imeli poštenih namenov in da gre za goljufijo,« je dejal Novak. Po njegovih besedah problem nastane, kadar se na prvi pogled ne vidi, da gre za prevaro: »Takšni projekti zaposlujejo, objavljajo novice in se na druge načine pretvarjajo, da imajo nek produkt. A namen ustanoviteljev je obogateti z vložki, ne pa z dobički iz naslova poslovanja.«