Kriza še ne diktira odločanja o vpisu na univerze

Ljubljana - Do prvega predavanja nove študente ločijo manj kot trije tedni, a je še vedno veliko neznank glede vpisa. Rezultati izbirnega postopka drugega prijavnega roka bodo znani do 24. septembra, 30. septembra pa bodo objavljena še prosta mesta za tretji prijavni rok.

Koliko bo zadnjih možnosti za vpis, lahko vsaj približno sklepamo iz podatkov o prijavah v drugem prijavnem roku. Za 9241 prostih mest jih je prispelo 6912. Seveda pa je treba upoštevati še presežke prijav na nekaterih programih.

Na ljubljanski univerzi je najbolj oblegan visokošolski program ortotike in protetike na zdravstveni fakulteti (25 kandidatov za eno prosto mesto), na mariborski univerzi visokošolski program mehatronike, ki ga izvajata fakulteta za elektrotehniko in fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (10 kandidatov za eno mesto). Na primorski univerzi imajo najmanj možnosti prijavljeni na redni visokošolski program prehranskega svetovanja – dietetike na fakulteti za vede o zdravju (31 prijav za pet mest). Na novogoriški univerzi je v drugem prijavnem roku presežek le na visokošolskem programu vinogradništva in vinarstva na visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo (22 prijav za 19 mest). Med drugimi samostojnimi visokošolskimi zavodi ima največji delež prijav program dizajn – notranja oprema na visoki šoli za dizajn v Ljubljani (12 prijav za eno mesto).

Da bi o letošnjih vpisnih trendih izvedeli še več, kot razkrivajo objavljeni podatki, smo se pogovarjali z Enriko Črnivec, psihologinjo in informatičarko, vodjo visokošolske prijavno-informacijske službe na ljubljanski univerzi.

Letos manjši presežek prijav

Ta je poudarila, da je letos manjši presežek prijav kot lani. »Letos je bilo v primerjavi z lani razpisanih 2746 mest manj, prijav pa je bilo slabih 500 manj. Toda v prihodnjih letih pričakujemo še manjše generacije.«

Na naše vprašanje, ali je pri letošnjem odločanju o vpisu zaznati vpliv krize, je Črnivčeva odgovorila, da se to najbolj pozna pri usihanju izrednega študija. »Dogaja se, da kandidati, ki se zavedajo, da se bodo s svojimi točkami težko vpisali na redni študij, za drugo ali tretjo vpisno željo vpišejo izredni študij. Toda ko so sprejeti tja, nas prosijo, da jim, ker si izrednega študija ne morejo privoščiti, spregledamo nekaj manjkajočih točk in jim dopustimo redni študij. Tega seveda ne moremo narediti.«

Sicer pa po besedah naše sogovornice letos pri izbiri študijske smeri ni zaznati kakšnih tektonskih premikov. »Zanimanje za tehniko se sicer še naprej povečuje, vendar to niso velike spremembe. Kot psihologinja menim, da je prav, da kandidati sledijo predvsem osebnim nagnjenjem, saj bodo le tako lahko z veseljem 40 let opravljali svoj poklic. Danes tako in tako skoraj ni študija, pri katerem bi se diplomantom obetala zanesljiva zaposlitev.«

Do fizioterapije s skoraj vsemi točkami

Med že tradicionalno obleganimi študiji je v prvem roku najbolj izstopal visokošolski program fizioterapije na ljubljanski zdravstveni fakulteti. »Tam je bil dosežen rekord, saj je minimum znašal neverjetnih 97 točk. To pa je znova spodbudilo vse tiste, ki si že nekaj časa prizadevajo, da bi se uspeh maturantov z gimnazij bolj vrednotil kot uspeh, dosežen na srednji strokovni šoli in pri poklicni maturi. Zaenkrat je to dvoje izenačeno. Sedanja zakonodaja v zvezi s tem omogoča samo to, da se pri odbiri kandidatov da splošni maturi večjo težo kot poklicni maturi.«

Po drugi strani pa je, nam je povedala vodja prijavno-informacijske službe, letos v primerjavi z lani več programov brez vpisnih kandidatov. To so predvsem nekateri izredni programi, od rednih pa nekateri dvopredmetni, ki povezujejo filozofsko fakulteto in fakulteto za naravoslovje in matematiko mariborske univerze.

Najbolj razveseljiv podatek v zvezi z letošnjimi vpisnimi prijavami je, da se je kar štirim petinam prijavljenih kandidatov izpolnila njihova prva vpisna želja. Črnivčeva ocenjuje, da to kaže na zrelost večine kandidatov, ki so znali oceniti, kje imajo realne možnosti za vpis.