Tiskane izdaje
V njem sta se povezala Srednja lesarska šola Ljubljana in Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, sodeluje pa še Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Z doniranjem materiala, ki bo uporabljen pri arhitekturni prenovi šolske učilnice, so se odzvala tudi nekatera podjetja. Eko učilnico bomo slovesno otvorili letošnjega oktobra.
Študenti oddelka za lesarstvo so izdelali variantne predloge opreme lesene učilnice, projekt ozelenitve šolskih prostorov, analizirali trg ponudnikov šolske opreme ter izvedli spletno anketo med dijaki in učitelji o zdravem bivalnem okolju in pomenu vključevanja naravnih materialov v prenovo učilnice in njihovem vplivu na zdravo bivalno okolje. Dijaki Srednje lesarske šole Ljubljana (SLŠ) so sodelovali pri izdelavi pohištva iz masivnega lesa in lesenih stenskih oblog ter zamenjavi stavbnega pohištva. V projekt prenove lesene učilnice je vključeno tudi objektivno vrednotenje okoljskih vplivov; izračunali bomo ogljični odtis lesene učilnice v primerjavi s klasično.
Les in zdravo bivanje
Les, ki ga imamo v Sloveniji razmeroma veliko, je eden redkih obnovljivih naravnih materialov, ki v procesu fotosinteze iz ozračja veže ogljikov dioksid. Les in leseni izdelki pa v času celotne življenjske dobe tega plina ne sproščajo v ozračje. Nasprotno, v njih je CO2 uskladiščen. Za pridobivanje in vgradnjo lesa je značilna tudi majhna poraba energije, lesne izdelke lahko enostavno »razgradimo« z možnostjo reciklaže oziroma ponovne uporabe ali pa vsaj za pridobivanje energije iz obnovljivega vira. Zaradi tega je les najbolj primerna izbira za kreiranje zdravega bivalnega okolja. Poleg tega ima mnoge, večkrat tudi komplementarne lastnosti, ki so pomembne za konstruiranje bivalnega okolja: je trden in mehak, tog in prožen, nosilen in lahek, trajen in robusten, grob in gladek, tlačno in natezno odporen. Z lahkoto se obdeluje, popravlja in dopolnjuje. Je požarno varen, ogenj se v lesenih zgradbah obnaša predvidljivo, ob potresu pa se odziva zelo prožno. Odporen je tudi proti hitrim vremenskim spremembam, prenaša vročino in hud mraz. Med konstrukcijskimi materiali ima najboljše izolacijske lastnosti. Les se pojavlja v tisočerih vrstah in je zato raznolik in individualen: blagodejno deluje na čute, saj diši, zveni in je prijeten na dotik.
Od zibelke do zibelke
Kljub temu da je les obnovljiv vir, moramo tudi pri njegovi uporabi razvojne aktivnosti voditi v smeri zmanjševanja okoljskih vplivov izdelkov. Eden ključnih korakov bi lahko bil razvoj izdelkov po konceptu »od zibelke do zibelke« (»cradle to cradle« – C2C), s katerim smo prešli od načel okoljske učinkovitosti k načelom sonaravne učinkovitosti. Koncept C2C je nova paradigma oblikovanja in izvajanja načel sonaravno učinkovitega oblikovanja, ki temelji na delovanju naravnih sistemov in posnemanju kroženja snovi v naravi. Cilj koncepta je spodbujanje sonaravne učinkovitosti materialov, da postanejo »hrana« v naravnih ekosistemih ali v industrijskih sistemih, kjer lahko v zaprtih krogih krožijo neskončno dolgo, ustvarjajo vrednost in so zdravi in varni. Uporabljeni materiali morajo biti popolnoma varni za ljudi, rastline in živali. Po zaključku življenjskega kroga pa mora biti mogoče izdelke preprosto razstaviti in njihove sestavine ponovno uporabiti, ne da bi se pri tem zmanjšala kakovost. Drugo načelo, ki ga je treba upoštevati, je uporaba energije iz obnovljivih virov, tretje pa spodbujanje raznovrstnosti po vzoru kompleksnih povezav, ki izvirajo iz raznovrstnosti naravnih sistemov ter spodbujajo njihovo delovanje in razvoj.
Začetni korak pri doseganju zahtev koncepta C2C je identifikacija in ovrednotenje vplivov proizvodnje in izdelkov na okolje. Zato je treba vzporedno z razvojem izdelkov vrednotiti okoljsko prijaznost materialov, izdelkov in novih proizvodnih procesov v celotnem življenjskem ciklu stavb; z analizama LCA (Life Cycle Assessment) in LCCA (Life Cycle Cost Assessment) uporabljati »čiste« materiale, ki ne škodujejo zdravju in jih je mogoče reciklirati, in za vsak razviti izdelek določiti scenarij ob koncu življenjskega cikla v smeri trajnostne rabe.
Doc. dr. Manja Kitek Kuzman, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta UL
Doc. dr. Andreja Kutnar, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije UP
Mag. Majda Kanop,
