Meja med živo in neživo naravo počasi izginja

»Zdi se neverjetno, vendar sem predmet, ki sem ga prijel, zares čutil v prstih. Neverjetno pravim zato, ker nimam več prstov,« je bil navdušen 22-letni Šved Robin af Ekenstam, ki so mu zaradi tumorja pred leti odrezali roko nad zapestjem.

Objavljeno
28. oktober 2009 22.56
M.R.
M.R.
Kot prvi Evropejec je dobil SmartHand, bionično roko, ki so jo skupaj razvili švedski, italijanski, danski, irski in izraelski strokovnjaki v okviru šestega okvirnega evropskega programa.

Zakaj lahko bionična roka čuti

Bionično roko je mogoče upravljati z mislimi skoraj tako, kakor to počne zdrav človek z roko. Ko pomisli, da bi prijel dežnik, pošljejo možgani ustrezne impulze v roko in ta ga prime. Pri mehanskem nadomestku izgubljene okončine motorji premikajo prste, posebni vmesniki omogoča povezavo z možgani, senzorji pa to procesirajo v občutek, da v roki držimo nekaj, kar je trdo, kovinsko, gladko ipd. Naslednja generacija bioničnih rok, so prepričani strokovnjaki, bo omogočala tudi to, da bo človek čutil še temperaturo predmeta itd.

»Čeprav gre za občutljivo in natančno mehansko napravo, je to kljub vsemu še vedno stroj, ki ga ni preprosto upravljati,« pravi Christian Cipriani, raziskovalec iz Arts Laba v Pisi, kjer so razvili mehanizem SmartHanda. »To, kar dela našo bionično roko drugačno od običajne robotske roke, so senzorski vmesniki. Na ostanku roke, kamor brez operacije pritrdimo SmartHand, zaznavajo mišične impulze in jih pošiljajo v možgane, kjer je shranjen spomin na odrezane prste. To ustvarja občutek dotika, ki je izjemno pomemben, saj lahko uporabnik naše bionične roke prepozna, ali je predmet trd ali mehak in ga zna potem tudi temu primerno uporabljati.«

V razvoj projekta SmartHand so doslej vložili 1,8 milijona evrov, vendar niti približno niso na koncu poti. »Še vedno je preveč žic in povezav, ki potekajo zunaj živčnega sistema. Ko bomo svoje vmesnike razvili toliko, da jih bomo lahko vsadili v telo, bomo vzpostavili res neposredno komunikacijo med strojem in možgani. Že novembra bomo na Švedskem SmartHand preizkusili na več ljudeh,« pravi Cipriani.

Profesor Fredrik Sebelius z univerze Lund je koordinator projekta SmartHand in pričakuje, da bodo v nadaljevanju posebne vmesnike lahko vsadili v roko in tako vzpostavili neposredno povezavo z zunanjimi vmesniki. »Potekala bo podobno kot pri prenosu radijskih valov, SmartHand bo tako občutil več in bolje in bo tudi laže obvladljiv.«

Prvi kiborgi

Meja med živo in neživo naravo se z zadnjimi dognanji biomedicine in biotehnologije počasi zastira. Bionični udi, bionične oči in ušesa, uporaba nanotehnologije pri zdravljenju in še marsikaj drugega prehaja iz znanstvenih laboratorijev v bolnišnice. V bližnji prihodnosti bodo bionični udje tako podobni pravim, da jih bo na prvi pogled težko ločiti. Očitno smo že stopili na področje, ki je še včeraj sodilo v znanstveno fantastiko.

Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela