Mikroskopski organizmi, ki jim ne pride do živega niti izstrelitev v orbito

Washington - Drobni vodni medved (lat. tardigrades) je bil zadnje čase predmet precej krutih eksperimentov. Znanstveniki so ga prevreli v čistem alkoholu, ga izpostavili velikemu pristiku, šestkrat močnejšemu od tistega na dnu najglobjega morja, in ga zamrznili do absolutne ničle (- 273 stopinj Celzija).

Verjetno se sprašujete zakaj? Znanstveniki želijo namreč ugotoviti, kaj vse lahko zdržijo tisti najbolj žilavi organizmi, sposobni preživetja v najbolj težkih razmerah, med katere spada tudi mikroskopsko majhen osemnožni vodni medved. Ti mali nevretenčarji bi zmagali na vsakem survivorju, ki bi se ga udeležili.

Vodni medved je dobil ime po načinu hoje. Gre za mikroskopske organizme, ki v odrasli dobi dosežejo le do 1,5 milimetra. Znani pa so predvem, ker so sposobni preživetja v res ekstremnih pogojih.

Tako so bili leta 2008 predmet najbolj neverjetnega poskusa. Izstrelili so jih namreč v orbito in jih tako izpostavili močnemu sevanju in ledenemu brezračnemu prostoru. Ampak za žilave vodne medvede ni ovir. Na Zemljo se jih je večina vrnila nepoškodovanih in razpoloženih za razplod kot da bi se ravnokar vrnili z dopusta.

Vodni medved je zgrajen iz gladkega materiala, podobnega gumi. Gibajo se z osmimi okornimi šapami, iz katerih štrli osem krempljev, premikanje pa spominja na gibanje navadnega medveda, iz česar izvira tudi njihovo poimenovanje. Živijo skoraj povsod, na vrhovih Himalajskih gora na višin 6000 metrov nadmorske višine do 4000 metrov pod morsko gladino. Znanstveniki so jih proučevali tako na vročem ekvatorskem pesku kot pet metrov pod ledom na Antarktiki. Najsrečnejši pa so med lišaji in mahovi.