Mislec visoke ločljivosti

Dr. Borut Ošlaj: Filozof, ki raziskuje človeka in se mu s kritičnim mišljenjem najbolj približa.

Objavljeno
30. januar 2020 09.00
Posodobljeno
31. januar 2020 08.53
Borut Ošlaj FOTO: Jože Suhadolnik
S. S.
S. S.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.


Najprej in predvsem um, ki si pravzaprav edini zasluži naziv instrument z velikim »I«. Za ustvarjalno uporabo uma pa je posebej hvaležno, če ga zmoremo dopolnjevati s pravšnjo mero občutenega filozofskega erosa, s katerim problem postane toliko živ, da se nas polasti odznotraj, da ga, skratka, um začuti v samem sebi.


Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?


Na splošno bi zadostovala ena sama: človeka! Nekoliko natančneje pa teorijo in prakso človeka: kaj je človek, zakaj je takšen, kakršen je (filozofska antropologija), ter kako deluje in naj bi deloval v vrednotnem odnosu do samega sebe in sočloveka (etika, humanost, religije) kot tudi v odnosu do narave in življenja (etika narave, bioetika).


Zakaj imate radi znanost?


Filozofija, s katero se ukvarjam, ni znanost v ožjem pomenu te besede, saj njenih predmetov praviloma ni mogoče raziskovati na ravni eksaktne merljivosti. Je pa filozofija prav gotovo temeljna kritična veda, mati vseh znanosti, ki uči misliti natančno, utemeljeno, razločno, razumljivo, a hkrati tudi celovito in povezovalno. Prav zato, ker je filozofija zmožnost mišljenja visoke ločljivosti, ker je tako rekoč izvorna HD-tehnika uma, ji od nekdaj pripada status temeljne vede. Rad jo imam tudi zato, ker sem takrat, ko kritično in občuteno mislim, najbližje temu, kar človeka v temelju dela človeškega: nisem le najbližje samemu sebi, temveč nič manj tudi vsemu drugemu, sočloveku, človeštvu in predvsem življenju v vsej njegovi fascinantnosti.

Pridružite se Delovi viber skupnosti
Spremljajte naše vsebine tudi prek aplikacije viber!


Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?


Vsaj kakšno sled umnosti, morda tudi pameti, ki je oblika bolj pragmatične oziroma uporabne umnosti. Ker človeštvo skozi vso zgodovino bolj ali manj prepričljivo dokazuje, da naše mišljenje in delovanje, kljub vsem nedvomnim spoznavnim in tehnološkim prebojem, nista najbolj umna – če bi bila, se zdaj po naši krivdi ne bi soočali z realno možnostjo konca življenja –, je največ, kar lahko upam in si želim, to, da bi se bolje naučili uporabljati naše spoznavne in zlasti etične zmožnosti. Ali lahko k temu nekaj malega prispevam tudi osebno, si ne bi upal trditi; želeti že.


Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?


Dvomim, da je mogoče kadarkoli vedeti, kaj bomo postali; lahko si to le želimo in upamo. Vsekakor jaz tega nisem vedel. Sem pa od gimnazijskih let vedel in čutil, kaj me vleče in nagovarja.


Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?


Veliko tistega, kar življenje dela normalno, a hkrati raznoliko in bogato. Sem mož, oče in dedek. Igram košarko in tenis, kolesarim, planinarim in potujem po eksotičnih deželah, obiskujem koncerte klasične glasbe, opere, likovne galerije in druge kulturne dogodke. Predvsem pa uživam v naravi in v druženju z dobrimi ljudmi.


Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?


Prav gotovo eksperimentalna umnost v njeni odprtosti in prožnosti; umnost, ki se ne pusti zapreti v takšne ali drugačne miselne kalupe. Nič manj pa ni pomembna niti zmožnost občutenega in z radovednostjo ter pristno strastjo obarvanega odnosa do življenja v vsej njegovi predmetni in nepredmetni osupljivosti. Biti oziroma (p)ostati otrok torej. Če smo ob tem še disciplinirani in dobro organizirani, je to skorajda že dobitna kombinacija.


Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?


Ne vem, to je mogoče ugotoviti za nazaj. Je pa človeštvo trenutno sredi tako silovitih tektonskih premikov, pa ne le znanstvenih, da je sleherna resna napoved praktično nemogoča. Možno je vse. Dejstvo pa je, da si možnosti poveličanja (umetna inteligenca; homo deus) in pogubljenja (okoljski armagedon) v celotni zgodovini človeštva še nikoli nista bili tako blizu, ločnica med njima še nikoli tako tanka.


Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?


Čemu zapustiti raj v zameno za ledeni pekel? Ultimativni dokaz naše neumnosti: uničiti raj, sanjati o tem, kako bi odpotovali v pekel in živeli v njem, ter končno vse skupaj predstaviti kot zmagoslavje človeške vrste.


Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?


Na tistega, ki bi bil najbolj skladen z ohranjanjem in morda celo poglabljanjem ekološkega ravnovesja.


S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?


Težko bi izbral enega samega. Na kavo verjetno s Kantom; še raje pa na kozarec vina s Heraklitom in Nietzschejem.


Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Če bi vedel, kateremu, bi morda vedel, katero.


Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?


Morda to, da filozof ne filozofira; če da, potem prav gotovo ni filozof, četudi ima nemara najvišji filozofski naziv.

––––––
Dr. Borut Ošlaj je redni profesor na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Predava, raziskuje in objavlja na področjih etike, filozofske antropologije in filozofije religije.