Mladi premalo vedo o internetnem gospodarstvu

V petek, 27. septembra, torej prvi jesenski petek, bo letošnja vseevropska noč raziskovalcev, ki bo hkrati potekala v več kot 300 evropskih mestih in na več kot 600 lokacijah.

Vse načrtovane dogodke povezuje še to, da se organizirajo v okviru projekta 7. okvirnega programa evropskih raziskav. To je projekt RENATECH – REsearcher for NAture preservation and TECHnology use for the benefit of the society (Raziskovalci za varstvo narave in družbenokoristno uporabo tehnologije). Slovenski delež v tem projektu je s sodelavci pripravil Institut Jožef Stefan, kjer ga koordinira prof. dr. Borka Jerman Blažič, vodja Odseka za odprte sisteme in omrežja.

Kaj vse se bo pri nas dogajalo v zadnjem delovnem dnevu tega tedna?

Za nas se je dogajanje začelo že pomladi, ko smo začeli priprave na te dogodke. Noč raziskovalcev 2013 bo potekala na več lokacijah v Ljubljani – na Kongresnem trgu, na Nacionalnem inštitutu za biologijo, na Ljubljanskem barju in na šentviški gimnaziji –, poleg tega pa še v Novem mestu, na Fakulteti za informacijske študije in v Kulturnem centru Janeza Trdine ter na Morski biološki postaji v Piranu. Letošnja vodilna tema noči raziskovalcev je »znanost in raziskave v službi in za dobrobit družbe in navadnih ljudi«, zato je program dogodkov usmerjen predvsem v znanosti o življenju, v varstvo okolja ter v spoznavanje tistih tehnologij, ki nam pomagajo, da živimo zdravo in bolje.

Načrtujemo veliko predavanj, na primer o vplivu okolja na pojav raka. Na Morski biološki postaji bodo šolarjem pokazali, kaj vse imamo od morja, kako se vzgajajo klapavice, kaj bi morali narediti, da bi bilo morje bolj zdravo ... Po šolah smo z razpisom že dobili plakate na temo raziskovalcev, najboljše bomo razglasili na prireditvi na Kongresnem trgu. Tam bomo imeli tudi poseben evropski kotiček, da ne bi govorili samo o znanosti v Sloveniji. Imeli bomo tudi kviz in robote in leteče zmajčke pa intervjuje, ki bodo pokazali odziv ljudi na vse te dogodke. Problem je, da je znanost za večino ljudi pri nas še vedno nekaj preveč abstraktnega, zato pa se je treba še bolj potruditi, da jo bolj približamo ljudem.

Kako ste si zamislili napovedano spodbujanje mladih k sodelovanju v internetnih tehnologijah?

Imeli bomo stojnico, ki bo predstavila naš projekt elektronske identitete, ki je namenjen prav spodbujanju razvoja internetnega gospodarstva. Pokazali bomo tudi videoigre, ki se uporabljajo v izobraževanju, kar je zdaj trend v svetu. Večje spodbujanje mladih je nujno, saj je Slovenija na tem področju, žal, že zelo veliko zamudila. To je obžalovanja vredno, saj premoremo potrebno znanje, če bi ga izkoristili, bi lahko prišli tudi do novih delovnih mest. Kljub sprejetju blejske deklaracijo o internetu prihodnosti pred petimi leti se v Sloveniji, razen manjših zasebnih podjetij, na tem področju še nismo premaknili. Tako ima od našega znanja več koristi industrija iz drugih evropskih držav. Mi sicer sodelujemo v evropskem projektu zagotavljanja zaposlovanja mladih na osnovi izobraževanja, kjer je koordinator Center za socialno družbene inovacije z Dunaja, s katerim že vrsto let dobro sodelujemo.

Kaj je v središču raziskovalnega dela vašega odseka na IJS?

Raziskovalno smo usmerjeni predvsem v razvoj storitev, ki uporabljajo infrastrukturo, ki jo zagotavljajo mreže. Torej internet, mobilno omrežje, brezžično omrežje in podobno. Trenutno se ukvarjamo z zelo pomembnim projektom iz programa konkurenčnosti in inovativnosti. To je razvoj storitev s področja overjanja identitete posameznega uporabnika, kar bi nam omogočilo, da bi iz svoje slovenske pisarne odprli, na primer, bančni račun v Nemčiji, se naročili pri zdravniku v Avstriji ali v Franciji. S tem bi lahko tudi naš študent vpisal dodatni predmet na univerzi v Stockholmu ...

Kako daleč ste že s tem projektom?

Zdaj poteka njegova druga faza, v njem pa sodeluje kar 56 partnerjev iz 28 držav.

Ste se že odločili za sodelovanje v Horizontu 2020?

Seveda nameravamo sodelovati, a prvi poziv pričakujemo šele januarja prihodnje leto. Mene pa so že povabili v svetovalno telo na področju informacijske varnosti. To bo tudi absolutno prioritetna tema tega programa.

O problemih zagotavljanja te varnosti se v zadnjem času zelo veliko razpravlja tudi v širši javnosti. Ste raziskovalci že na sledi učinkovitejših rešitev?

Veliko novih rešitev je, a tudi kršilci varnosti so zelo domiselni. V podjetjih zdaj večinoma že vedo, da ne smejo svojih podatkov zaupati tako imenovanemu računalniškemu oblaku, ker tam nimajo nadzora nad uporabo teh podatkov. Naša naloga pa je razvoj tehnik, ki jim bodo zagotovile željeno varnost. A dobro vemo, da medtem prihajajo na omrežje že nove metode zlorab, ki jih še ne poznamo in seveda proti njim tudi še nimamo orožja. Informacijska varnost je vsekakor zelo vroča tema.

Je iz vaših raziskovalnih dosežkov že nastalo tudi kakšno podjetje?

Javni raziskovalni zavodi imajo pri nas še vedno težave pri gospodarskem trženju raziskovalnih idej. Sem pa sama že pred leti botrovala ustanovitvi podjetja, ki še vedno uspešno posluje in v katerem so zaposleni člani moje ožje družine.

O tem, da smo Slovenci res nadarjeni za razvoj IKT, priča že zgodovina. Danes se zdi slovenska tipkovnica v uporabi internetnega omrežja nekaj samoumevnega. Treba pa je spomniti, da ni bilo vedno tako in kaj je k temu pripomogla slovenska znanost, pri čemer ste imeli vi sami verjetno največji delež ...

Zdaj je že nekoliko pozabljeno, da se je do leta 1998 v razvoju interneta uporabljala samo angleška abeceda. Takrat pa je bil strateški sestanek v San Diegu, kamor so povabili samo peščico evropskih strokovnjakov. Bila sem med njimi, ker sem se že prej zavzemala za večjezičnost interneta. Na tem posvetu je bil sprejet sklep o novem sistemu za kodiranje znakov, ki bo podpiral vse jezike, ki je bil za tiste čase izredno napreden.

Že več kot dve desetletji se posvečate razvoju interneta, njegovi odprtosti, poslovni uporabi in varnosti. Imate v zvezi z njim še kakšne neuresničene želje? Menda vas zanima tudi internetna umetnost?

Mogoče se bom temu posvetila v prihodnosti, če bom po upokojitvi našla kaj časa. Blizu mi je likovna umetnost, tu pa internet ponuja veliko možnosti. Najprej pa se bom morala še veliko učiti in tudi za to je internet idealno okolje.