Tiskane izdaje
Kljub vsemu je predstavnica Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) Susan Teltscher lahko ugotovila, da uporaba mobilne telefonije raste hitreje kot uporaba katere koli storitve IKT v preteklosti. Še posebno v državah v razvoju. Na Kitajskem je že 760 milijonov uporabnikov, v Indiji pa 480 milijonov. Podatki ITU celo kažejo, da je število mobilnih širokopasovnih povezav že preseglo število stacionarnih povezav (po kablih). To po svoje niti ni tako presenetljivo. V gosto naseljenih, razvitih državah za dostop do interneta še naprej prevladujejo kabli (telefonski, koaksialni, optični), drugod pa bodo razvoj in nadgradnjo žičnih omrežij raje preprosto preskočili in prebivalstvo s signalom pokrili po zraku. Je priročneje in ceneje.
Toda vsemu napredku in rasti navkljub, države v razvoju še naprej močno zaostajajo. Susan Teltscher je celo omenila, da se digitalna ločnica med razvitim in nerazvitim svetom kvečjemu povečuje, namesto da bi se zmanjševala. Kakopak, v Evropi, Severni Ameriki in razvitih državah Azije se pogovarjamo o gradnji optičnih omrežij, mobilni telefoniji četrte generacije in razdeljevanju sproščenih frekvenc, v Afriki pa denimo šele postavljajo osnovna (mobilna) telefonska omrežja. Če je v Evropi 200 naročnikov širokopasovnega interneta na 1000 prebivalcev, torej ima dostop skoraj vsaka družina, je v Afriki povprečno en (!) naročnik na 1000 prebivalcev. In medtem ko si marsikje cela družina ali celo ulica deli isti telefon, je v Estoniji, Bahrajnu in Združenih arabskih emiratih penetracija mobilne telefonije že presegla 200 odstotkov, kar pomeni dva telefona na enega prebivalca. Tudi omenjena rast mobilnega interneta je države v razvoju pretežno obšla. Od skupno 600 milijonov naročnin na mobilni širokopasovni dostop jih je v državah v razvoju približno četrtina, v Afriki vsega 13 milijonov.
Več v tiskani izdaji Delove priloge FT
