Mobilnik, ki nas povezuje

Da je svet vedno bolj povezan, ni kakšna posebna novica. Vseeno pa je podatek o 4,6 milijarde mobilnih povezav, kolikor naj bi jih bilo do konca leta - komaj pred nekaj meseci je številka presegla štiri milijarde -, fascinanten.

Objavljeno
19. oktober 2009 11.31
Matjaž Ropret
Matjaž Ropret
Ljubljana - Da je svet vedno bolj povezan, ni kakšna posebna novica. Vseeno pa je podatek o 4,6 milijarde mobilnih povezav, kolikor naj bi jih bilo do konca leta - komaj pred nekaj meseci je številka presegla štiri milijarde -, fascinanten. Če bi bilo dejansko toliko uporabnikov, bi to pomenilo, da dve tretjini vseh ljudi na našem planetu uporabljata mobilni telefon (ali kakšno drugo napravo, ki se povezuje v mobilna omrežja). V resnici je uporabnikov seveda manj, saj nekaj napake povzroči že samo štetje, ki ni enotno in marsikje zajame neaktivne kartice sim, poleg tega imajo nekateri uporabniki več naprav, precej povezav pa je v rabi za industrijske namene (prenos takih in drugačnih podatkov).

Kljub vsemu je predstavnica Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) Susan Teltscher lahko ugotovila, da uporaba mobilne telefonije raste hitreje kot uporaba katere koli storitve IKT v preteklosti. Še posebno v državah v razvoju. Na Kitajskem je že 760 milijonov uporabnikov, v Indiji pa 480 milijonov. Podatki ITU celo kažejo, da je število mobilnih širokopasovnih povezav že preseglo število stacionarnih povezav (po kablih). To po svoje niti ni tako presenetljivo. V gosto naseljenih, razvitih državah za dostop do interneta še naprej prevladujejo kabli (telefonski, koaksialni, optični), drugod pa bodo razvoj in nadgradnjo žičnih omrežij raje preprosto preskočili in prebivalstvo s signalom pokrili po zraku. Je priročneje in ceneje.

 

Toda vsemu napredku in rasti navkljub, države v razvoju še naprej močno zaostajajo. Susan Teltscher je celo omenila, da se digitalna ločnica med razvitim in nerazvitim svetom kvečjemu povečuje, namesto da bi se zmanjševala. Kakopak, v Evropi, Severni Ameriki in razvitih državah Azije se pogovarjamo o gradnji optičnih omrežij, mobilni telefoniji četrte generacije in razdeljevanju sproščenih frekvenc, v Afriki pa denimo šele postavljajo osnovna (mobilna) telefonska omrežja. Če je v Evropi 200 naročnikov širokopasovnega interneta na 1000 prebivalcev, torej ima dostop skoraj vsaka družina, je v Afriki povprečno en (!) naročnik na 1000 prebivalcev. In medtem ko si marsikje cela družina ali celo ulica deli isti telefon, je v Estoniji, Bahrajnu in Združenih arabskih emiratih penetracija mobilne telefonije že presegla 200 odstotkov, kar pomeni dva telefona na enega prebivalca. Tudi omenjena rast mobilnega interneta je države v razvoju pretežno obšla. Od skupno 600 milijonov naročnin na mobilni širokopasovni dostop jih je v državah v razvoju približno četrtina, v Afriki vsega 13 milijonov.


Več v tiskani izdaji Delove priloge FT