Morje je večja skrivnost kot vesolje

Fizik, filozof, raziskovalec procesov v morju, a tudi plezalec in bralec, ki mu je všeč, da zna znanost vedno znova presenetiti.

Objavljeno
06. avgust 2020 06.00
Posodobljeno
06. avgust 2020 06.00
Matjaž Ličer je zaposlen na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo. Foto Voranc Vogel

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.


Ker se ukvarjam z numeričnimi simulacijami fizike morja, pri delu najpogosteje uporabljam superračunalnik agencije za okolje.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?


S kolegi raziskujemo fizikalne procese v morju. Poskušamo izdelati nekakšno vremensko napoved za morje: napoved višine gladine, tokov, valov, pa tudi temperatur in slanosti v jadranskem bazenu, od morskega dna do površine.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?


Vsebinsko prav nič, formalno pa podobno kot pri drugih poklicih: več je bilo dela od doma, nekatere znanstvene konference so bile prestavljene na splet, manj je sestankov v živo. Ti vplivi imajo dobre in slabe plati.
 

Zakaj imate radi znanost?


Nekoč so Garija Kasparova vprašali, ali mu šahovsko znanje kaj pomaga pri njegovem političnem delovanju. Odgovoril je, da ne, kajti v šahu so pravila jasna, izid tekme pa ne – v politiki pa da je natanko nasprotno. Podoben argument bi uporabil za znanost: pravila logike so znana dva tisoč let, pravila znanosti pa tristo let. In vendar se vedno znova dogajajo presenečenja, ko nekaterim znotraj teh natančno zamejenih okvirov uspe ustvariti fantastične, izvirne in prelomne dosežke, ki predrugačijo naše razumevanje sveta. Ta epistemološka odprtost mi je všeč.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?


Temeljno poslanstvo znanosti je novo razumevanje. Neposredna družbena korist je bistven stranski produkt znanstvenega procesa. Če denimo bolje razumemo interakcije med atmosfero in oceanom, lahko bolje in dlje vnaprej napovedujemo obalne poplave.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?


Svet me je zanimal že od nekdaj, v vseh njegovih vidikih. Zelo dolgo pa nisem načrtno delal v tej smeri, prej bi veljalo nasprotno. Kot se pogosto zgodi, je tudi moj trenutni položaj delno splet okoliščin.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?


Če imam dovolj zbranosti in časa, z veseljem preberem kak filozofski tekst ali roman. Sicer rad športno plezam, najraje dolge smeri, kjer si s soplezalcem dolge ure sam v steni in tišini – ampak za to imam žal preredko čas. Zelo rad surfam in smučam, z učenjem smučanja sem se deset let tudi preživljal. Občasno napišem kak tekst, povezan s filmom. Že dolgo se ukvarjam z analogno fotografijo in z veseljem preživim kak dan v svoji temnici.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?


Radovednost oziroma to, čemur so starogrški filozofi rekli čudenje svetu. To je nujen, ne pa tudi zadosten pogoj za dobro znanstveno delo.
 

image
Eksperimentalni fuzijski reaktor Vir: ITER Foto Press Release
Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?


Mika me, da bi rekel, da bo to delujoča fuzijska elektrarna. Sem pa skeptičen do emancipatornega potenciala te tehnologije, ker ne vem, kakšen bo način distribucije te energije. Če kot družba ne bomo poskrbeli, da bo ta energija dobro in pravično uporabljena, bo fuzijska energija zgolj zacementirala razmerja moči in potencialno še povečala neenakosti na planetu. To bi bila tragična zamujena priložnost. Kljub pomembni vlogi znanosti največji izzivi človeštva danes niso znanstveni, ampak družbenopolitični.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?


Ne. Kot človeško bitje imam preslabo senzoriko, da bi od tam odnesel karkoli razen cenenega sentimentalnega eskapizma. Zemlja in človeštvo sta zame neskončno bolj intrigantna.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?


Na fuzijo. S fuzijo v Soncu je povezano sončno sevanje, z njim pa planetarni vetrovi in valovi – iz vseh teh procesov se danes trudimo črpati energijo na obnovljiv način. In na neki način s tem zaobjamem tudi zgoraj omenjeno, na Zemlji ustvarjeno fuzijo.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?


Težko se odločim za eno ime. Parmenid, Hegel, Einstein in Marie Curie bi bili gotovo v ožjem izboru.
 

image
Vogel Voranc Matjaž Ličer je zaposlen na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo. Foto Voranc Vogel
Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?


Brechtova drama o Galileju je odlična. Fascinanten je dokumentarec BBC o Wilesovem dokazu zadnjega Fermatovega izreka. Odličnih spletnih strani je dandanes kar nekaj, od tujih bi omenil Quanta Magazine. V Sloveniji imamo pester nabor spletnih znanstvenih portalov, kar je dobro. Znanost na cesti in Kvarkadabra že dolgo delujeta. Letos je s podporo vseh velikih raziskovalnih inštitutov zaživela tudi znanstvena spletna stran Alternator.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?


Več ljudi je hodilo po Luni kot po najglobljih predelih oceanov. O svetovnih morjih imamo pravzaprav manj podatkov kot o vesolju, saj si s svetlobo ne moremo pomagati. V oceanu se kopičijo spomini podnebja, zato je naše pomanjkljivo razumevanje planeta pogosto povezano prav z našim pomanjkljivim razumevanjem morja.
---
Matjaž Ličer je zaposlen na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo.