Multisenzorska soba na URI Soča v Ljubljani

V sodobnem izrazoslovju bi rekli, da ni ustreznega procesiranja informacij, gre pa za to, da možgani po hudi poškodbi ne zaznajo več oziroma zaradi prirojene motnje v razvoju niso sposobni sprejeti in »prevesti« pravega pomena običajnih dražljajev ter s tem povezanih pričakovanih odzivov. Zato potrebujejo skrbno izbrane zunanje dražljaje, kakršne omogočajo dobro usposobljeni terapevti z ustreznimi pripomočki v posebej opremljenih multisenzorskih sobah.

Pogosto se pozablja, da možgani vodijo naša občutenja – gibanje, učenje, doživljanje, vedenje in čustvovanje ... Kadar te procese zaznavanja zmoti bolezen ali poškodba, je treba možganom z zunanjo spodbudo pomagati, da se na novo ali ponovno naučijo sprejemati in primerno odzivati na signale iz okolice, se ob prijetnih dražljajih umiriti in sprostiti, doživljati spodbude, raziskovati ...

Take spodbudne izkušnje so si nabrali in o njih poročajo v strokovni literaturi v tujini, različne senzorske sobe imajo v nekaterih ustanovah, kjer skrbijo za otroke s posebnimi potrebami, oziroma na oddelkih za rehabilitacijo odraslih po možganski kapi in drugih možganskih poškodbah. Ta teden pa so v sodelovanju z Društvom za kakovostno rehabilitacijo otrok Slovenije (KROS) sodobno opremljeno multisenzorsko sobo odprli na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča v Ljubljani. Skoraj polovico sredstev za investicijo v vrednosti 8.740 evrov je pridobilo društvo KROS, in sicer z že tradicionalno razstavo in licitacijo fotografij na natečaju revije National Geographic Slovenija. Dodatnih 2.575 evrov je z organizacijo tradicionalnega Bolle teka na Bledu zbrala družba Rodeo trade, d. o. o., iz Škofje Loke. Preostalo je prispeval URI Soča.
O tem, kakšne dodatne možnosti za uspešno rehabilitacijo otrok bo omogočila nova pridobitev, smo se pogovarjali s prim. asist. Hermino Damjan, dr. med., as. mag. Katjo Groleger Sršen, dr. med., obe specialistiki za fizikalno medicino in rehabilitacijo, ter Majo Povše, višjo fizioterapevtko in univ. dipl. pedagoginjo, in Simono Korelc, dipl. delovno terapevtko.

Začeli so Nizozemci

Kot pove že ime, za take posebne multisenzorske sobe preudarno izberejo že lokacijo – na URI Soča je to v kletnih prostorih, kjer ni neželenih zunanjih dražljajev – skrbno premišljeno pa so izbrali tudi vso notranjo opremo in pripomočke. To so visoki stekleni valji s tekočino in zračnimi mehurčki, vodna postelja, posebna gugalnica, počivalnik, oblazinjena tla, različni svetlobni signali, oprema za izbiro glasbe, uravnavanje svetlobnih signalov in drugo ... Po besedah sogovornic so ta terapevtski pristop razvili na Nizozemskem, od koder se je tudi širše uveljavil izraz »snoezelen«, kar povezuje raziskovanje in sproščen dremež. Omenjeni strokovnjaki so metodo razvili za pomoč pri obravnavi starejših bolnikov z demenco in odraslih z različnimi kognitivnimi motnjami. Kot so ugotavljali, so se pozitivni učinki pokazali tudi pri drugih obiskovalcih, zato je tovrstna terapija postala pomembna še na pedagoškem in rehabilitacijskem področju, pozneje pa so se začele širiti možnosti za uporabo pri različnih oblikah terapevtskih aktivnosti predvsem pri otrocih z motnjami v kognitivnem in celostnem razvoju, pri otrocih po nezgodni možganski poškodbi, pri mladih z učnimi težavami ali kroničnimi bolečinami.

Dobrodošlo je torej za vse tiste, ki za celosten razvoj potrebujejo dodatne spodbude pri občutenju in razumevanju različnih občutkov. Kot je bilo že poudarjeno, gre za skrbno vodeno terapijo, pri kateri posebej izobraženi sodelavci s pomočjo opreme in pripomočkov spodbujajo pridobivanje elementarnih izkušenj, ki so zaradi poškodbe bodisi izgubljene ali zaradi prirojenih motenj oziroma drugih težav še neprepoznane – otip, občutek za okus, vonj, videnje, zbrano poslušanje in drugo. Postopno uvajanje v zaznavanje in prepoznavanje teh občutkov mladim pacientom daje pomembne pozitivne izkušnje o svojih čutilih.

Sogovornice so tudi nazorno prikazale, kako v tej posebej opremljeni sobi uporabljajo različne zvočne, vidne, aromatične in druge senzorične učinke. Program poteka glede na specifične potrebe in starost otrok in mladostnikov; v določenih primerih individualno, v drugih skupinsko. Terapevti skrbno opazujejo otrokove odzive na posamezne dražljaje in njihovo zaznavanje ter počutje. Za zdaj imajo s to obliko terapije še skromne izkušnje, toda te, kolikor jih je, so zelo dobre. Otroci so po bivanju v multisenzorski sobi sproščeni, dobro razpoloženi in pripravljeni na sodelovanje.

Prijetne izkušnje spodbudne za možgansko aktivnost

Vse naštete, večkrat ponovljene stimulacije, ki jih omogočajo izbrana oprema in pripomočki in morajo biti izvedene tako, da so za bolnike prijetne in spodbudne, pomagajo njihovim možganom sprejemati in shraniti dražljaje, da bi jih postopoma začeli spet pravilno uporabljati v običajnem zunanjem okolju. Ker je pri poškodovanih možganih težava s selekcijo dražljajev, premišljeno načrtujejo, kdaj in kako bodo uporabljali denimo svetlobno stimulacijo, vibracije na dotik, zvok, občutenje telesa na vodni postelji ali drugih podlagah, občutenje prostora in okolja s pomočjo gugalnice, koordinacijo vida in gibov in tako naprej.

Pomembno je, da so otroci pri tem sproščeni, da terapijo doživljajo kot ugodno izkušnjo, saj tako bolje sodelujejo. Slednje je dobrodošlo tudi pri obravnavi otrok z motnjo pozornosti. Otroci s to specifično motnjo se težko zberejo, zato imajo težave tako v šoli kot v vsakdanjih socialnih odnosih. Ker se izrazito težko znajdejo v okolju, kjer je veliko različnih dražljajev, jih poskušajo z načrtovano vedenjsko terapijo postopoma privajati nanje s pomirjajočo glasbo in postopnim izbiranjem primernih zunanjih dražljajev.

Vso obravnavo načrtujejo individualno, prilagojeno potrebam in možnosti posameznega bolnika. Glede na naravo motenj je ponavadi tako, da se pri akutnih okvarah lahko doseže hitrejši napredek, odpravljanje prirojenih motenj pa je velikokrat trdovratnejše. Vsekakor je pri tem delu z bolniki z motnjami v razvoju ali po poškodbah možganov nujna vztrajna, dolgotrajna rehabilitacija.

Osebje, ki dela z mladimi, si prizadeva, da bi se ti glede na svoje zmožnosti vključevali še v druge raznovrstne dejavnosti, predvsem športne.