Na lovu za novimi Zemljami

V naši galaktični soseski je polno Zemlji podobnih planetov, ki bi utegnili biti primerni za življenje, pravijo ameriški astrofiziki, le odkrili jih še nismo. Od tristo planetov, ki so jih doslej našli zunaj našega Osončja, nobeden ni naseljiv. Toda le kakih deset do trideset svetlobnih let proč leži več deset zvezd, tako podobnih našemu Soncu, da bi jih kakšna polovica skoraj morala imeti planete, zgrajene iz kamnin, in ne iz vročega plina ali ledu.

Po prepričanju Alana Bossa z znanstvenega inštituta Carnegie v Washingtonu bi lahko že v treh ali štirih letih našli prvi Zemlji podoben planet. Kakor je povedal na letošnjem srečanju ameriške zveze za napredek znanosti (AASS) v Chicagu, bosta za to najverjetneje odgovorni raziskavi vesoljskih agencij Evropske unije in Združenih držav. Prva je v Zemljino orbito že pred tremi leti poslala teleskopski satelit Corot, druga pa naj bi 6. marca v vesolje izstrelila nov teleskop, ki bo nosil ime Johannesa Keplerja, nemškega astrologa, matematika in fizika (1571-1630).

Prepričani o uspehu

»Popolnoma presenečen bom, če ne Corot ne Kepler ne bosta našla nobenega Zemlji podobnega planeta, saj jih pravzaprav odkrivamo že zdaj,« je po pisanju francoske tiskovne agencije AFP izjavil Alan Boss. Corot je namreč že našel doslej najmanjši planet zunaj Osončja, s premerom dveh Zemelj, vendar leži zelo blizu svoje zvezde, tako da je precej vroč. Do zdaj so astrologi odkrivali le velike planete, podobne plinskemu velikanu Jupitru ali zaledenelemu Neptunu.

Teleskopa Kepler in Corot bosta našla toliko planetov, podobnih Zemlji, da bomo vedeli, da smo na pravi poti, in zgradili nove vesoljske teleskope, s katerimi bomo opazovali najdene planete, trdno verjame Boss. Z analizo svetlobe bodo znanstveniki ugotavljali, ali njihovo atmosfero morda tvorita metan in kisik ali kakšna druga mešanica plinov. Tako bodo s precejšnjo gotovostjo lahko potrdili, ali je določen planet res primeren za življenje oziroma ali pa je celo naseljen. Toda Alan Boss noče prehitevati: »Ne govorim o inteligentnih bitjih. A če tam nekje obstaja naseljiv svet s primerno temperaturo in vodo, se nekaj mora razviti, vsaj mikrobi.«

Zemlji podobni planeti

Znanstveniki verjamejo, da ima tretjina zvezd v Mlečni cesti planete, ki so nekajkrat večji od Zemlje, piše britanski Independent. Kakor pravi dr. Boss, je manjših planetov najbrž še več: »Skoraj vsako osončje, podobno našemu, ima verjetno vsaj en planet, ki bi ga lahko primerjali z Zemljo.« To pa bi pomenilo, da je samo v naši galaksiji okoli sto milijard planetov, podobnih Zemlji, v vesolju pa najmanj sto milijard galaksij.

Profesor astronomije in planetarnih ved na kalifornijski univerzi Berkeley Raymond Jeanloz nadaljuje Bossovo razmišljanje. »Življenje je iz naše perspektive v določenem pogledu neizogibno, če zanj obstajajo podobni pogoji kakor na Zemlji. Namesto oblik življenja, ki bi lahko komunicirale z nami, bomo verjetno prej našli mikroorganizme, katerih fosilnih ostankov je v izobilju tudi na našem planetu,« ga povzema AFP. Alan Boss dodaja, da je iskanje zunanjzemeljskih civilizacij pomembno, pa čeprav obstaja le majhna možnost uspeha, saj razumska bitja po prepričanju znanstvenikov zavzemajo le majhen delček časa, v katerem je planet primeren za življenje. »A če bi dejansko našli kaj, bi bilo to gromozansko odkritje. Torej se splača.«

Drugačno življenje?

Življenje se je na Zemlji zagotovo razvilo vsaj enkrat. Britanski fizik Paul Davies, ki dela na arizonski državni univerzi v Tempeju, pa se sprašuje, ali je mogoče, da se je na enem planetu življenje razvijo tudi večkrat, piše Independent. Morda obstaja drugačna vrsta mikrobov, ki so se razvili drugače kakor znano življenje. »Ne govorim o obliki življenja, ki je ne moremo videti iz mističnih razlogov, ampak o mikroorganizmih, ki imajo drugačno biokemijo, ki je nastala v drugem trenutku geneze.« Davies mu pravi »nenavadno« življenje, ki da je prepleteno z običajnim, nam znanim življenjem.

Znanstveniki predvidevajo, da se je življenje na Zemlji razvilo pred tremi in pol ali štirimi milijardami let, ko je bila še močno drugačna. Iz vesolja so jo bombardirali kometi in meteorji, »žgalo« jo je ultravijiolično sevanje. Nastala je prvinska juha prebiotičnih kemikalij, ki so se začele podvojevati in razvijati. Profesor Davies verjame, da se je geneza zgodila več kot enkrat in da je prav mogoče, da sta nastali vsaj dve obliki življenja z močno drugačnimi vrstami bioloških molekul.

Življenja sploh ni treba iskati po vesolju. »Kadar koli omenim možnost, da bi lahko elemente, potrebne za življenje - ogljik, vodik, kisik, dušik ali fosfor -, zamenjali s čim drugim, vsi pomislijo na silicij. Toda ne mislim na nič tako drastičnega: fosfor se lahko brez težav zamenja z arzenom,« pravi Davies. Arzen je sicer strupen za ljudi, vendar ima kemične lastnosti, ki so lahko primerne za mikrobe. Če bi iskali arzensko življenje, bi lahko začeli kar na Zemlji: v vročih žveplenih izvirih na dnu oceanov ali v drugih prostorih, kjer je dovolj žvepla in malo fosforja. Denimo v kalifornijskem jezeru Mono z visoko vsebnostjo žvepla, kjer so že našli bakterije, ki iz arzena črpajo energijo, vendar ga ne vključijo v svoj organizem, piše britanski BBC.

»Nenavadno življenje je morda prav pred našimi nosovi, morda celo v naših nosovih. Toda nihče se še ga ni lotil poiskati. Vprašanje je, zakaj? Stroški bi predstavljali le delček denarja, ki ga porabimo za iskanje življenja v vesolju,« sklene profesor Davies.