Ekipa znanstvenikov s Kalifornijskega inštituta za tehnologijo (Caltech) z novim modelom postavlja na glavo prepričanja o kisiku na Marsu in aerobnem življenju. Izračunali so namreč, da, če je na planetu tekoča voda, bi lahko pod določenimi pogoji vsebovala več kisika, kot verjamejo zdaj. Po modelu bi teoretično lahko bilo kisika dovolj, da bi omogočal preproste oblike življenja.
Študija je v nasprotju z sprejetim pogledom na Mars in njegovo gostoljubnostjo do življenja. Obstoj tekoče vode je še vedno pod vprašanjem, če že, pa znanstveniki že dolgo zanikajo, da bi lahko voda vsebovala kisik, saj je atmosfera okoli 160-krat tanjša od Zemljine, večinoma je sestavljena iz ogljikovega dioksida, kisika je le za vzorec (0,146 odstotka).
»Nikoli nismo mislili, da bi lahko bila koncentracija raztopljenega kisika dovoljšna za podporo bitij, ki za življenje rabijo kisik,« je dejala Vlada Stamenković, glavna avtorica študije, objavljene v reviji Nature Geoscience.
Najti tekočo vodo je seveda eden glavnih ciljev vseh programov, osredotočenih na rdeči planet. V preteklih mesecih je orbiter Evropske vesoljske agencije ponudil opazovanja, ki kažejo, da bi se pod plastjo ledu na južnem polu lahko skrivala tekoča voda. Po drugi teoriji bi lahko slana voda obstajala tudi v podzemnih bazenih, saj so na različnih mestih zaznali perklorate (spojine klora in kisika). Ta sol zmanjšuje ledišče vodi, tako bi lahko slana voda ostajala v tekočem stanju tudi ob izjemno nizkih temperaturah na Marsu, ko se tudi v poletni noči ob ekvatorju spustijo do minus 70 stopinj Celzija.
Ekipa znanstvenikov je pod drobnogled hipotetični obstoj takšne slane vode. Če je voda dovolj blizu površja, bi iz atmosfere lahko absorbirala kisik. Da bi ugotovili, koliko, so razvili kemijski model za izračunavanje, kako se kisik raztaplja v slani vodi pri temperaturah pod lediščem; prav tako pa so preverili razvoj podnebja v 20 milijonih letih. Topnost kisika in klimatski modeli so pokazali, kje bi se lahko nahajal kisik danes in v bližnji preteklosti, so navedli na inštitutu.
Na področjih z najdebelejšo atmosfero in najnižjimi temperaturami, pri katerih kisik lažje ostaja v raztopini, bi lahko obstajale nepričakovane visoke količine kisika v vodi. Količine bi bile lahko višje od najnižjih količin, ki v zemeljskih oceanih omogočajo obstoj živali, ki za življenje potrebujejo kisik. (Življenje, kot ga poznamo, ne potrebuje nujno kisika za obstoj, tudi na Zemlji poznamo anaerobne organizme.)
Te ugotovitve bi lahko usmerjale prihodnje misije na Mars na območja, kjer morda obstajajo mikroorganizmi.