Na televizorjih tri dimenzije

Berlin - Organizatorji sejma IFA, enega glavnih globalnih dogodkov na področjih zabavne elektronike in bele tehnike, se hvalijo, da nikjer ni toliko svetovnih premier kot prav tu. Letos so to kvoto zapolnili predvsem izdelki, ki so bolj ali manj nadgradnje že videnega ali pa prototipi. Še posebno dejavni na tem področju so bili izdelovalci televizorjev, ki so začeli razmišljati o treh dimenzijah. Sejem si je ogledalo 228.000 obiskovalcev, med njimi smo bili tudi mi.

V Berlinu so vsekakor prevladovali televizorji. Vsi največji svetovni proizvajalci in še nekaj manjših je zakupilo vsak svojo dvorano za predstavitev najnovejših dosežkov na tem področju. Ko smo Samsungovega predstavnika vprašali, katere lastnosti televizorja so za kupce najpomembnejše, je naštel kakovost slike, ceno in videz. O tistem drugem se na sejmih navadno ne govori veliko, ker proizvajalci razstavljajo predvsem najbolj izpopolnjene modele, ti pa so za večino nedosegljivi. Tudi prva lastnost letos ni bila v ospredju, medtem ko na tretjo stavi vse več proizvajalcev. Philipsov področni direktor Andrea Ragnetti je poudaril, da ne prodajajo več škatel, temveč izdelke, ki se ujemajo z življenjskim slogom kupcev. Tako je LG kot veliko novost predstavljal televizorje brez roba (borderless). Domnevali smo, da je slika dejansko do skrajnega roba televizorja, toda izkazalo se je, da je korejskim inženirjem uspelo doseči le to, da med zaslonom in robom okrog njega ni več stopnice, temveč je celotna površina ravna. Izključno marketinška poteza.

Po začetnem uspehu Samsunga, ki ima v tem segmentu kar 90-odstotni tržni delež, se zdaj tudi vsi drugi proizvajalci podajajo v intenzivno trženje televizorjev LCD z osvetlitvijo led. Ti namesto dveh podolgovatih žarnic za osvetlitev uporabljajo množico diod led (po navadi ob robu), kar ima več prednosti. Ena je precej manjša poraba energije, druga pa možnost doseganja večjega kontrasta slike, saj je črna lahko res črna, če tiste diode, kjer mora biti črnina, ne svetijo. Ob zgolj dveh žarnicah teh pač ni mogoče povsem ugasniti. Samsung je letos prodal že milijon tovrstnih televizorjev, do konca leta jih nameravajo dva milijona.

Prihodnost v treh dimenzijah?

Pravi bum pa so letos doživeli prototipni sistemi za tridimenzionalno sliko. Philips, LG, Sony in Panasonic so predstavili vsak svojo rešitev televizorja in očal, ki poskrbijo, da sicer zmazana slika na zaslonu zaživi v treh dimenzijah. Najbolj všeč nam je bil LG-jev sistem, ki je imel najmanj okorna očala in ni bil posebno občutljiv za pozicijo gledalca. Toda vsi sistemi so še v precej razvojni fazi in imajo več težav. Poleg tega, da je treba televizor gledati pod pravim kotom in s posebnimi očali na nosu, je tu še problem vsebin. »Ključ je v dogovoru za enoten standard za filme 3D, ki ga bodo nato podpirali predvajalniki blu-ray, poleg tega pa še ni povsem jasno, ali so gledalci v dnevni sobi res pripravljeni nositi dodatna očala,« je dejal Andrea Ragnetti.

Prihodnost naj bi prinesla tudi prodor zaslonov s tehnologijo OLED. Te ne smemo zamenjevati s prej omenjeno osvetlitvijo led, saj sta to povsem različni zadevi. Štafetno palico je od Sonyja, ki je že pred časom začel prodajati tovrstni televizor, tokrat prevzel LG. Prikazoval je 15-palčni televizor, ki naj bi čez čas prišel tudi v trgovine, vendar bo stal več tisoč evrov. Toda slika na njem je res ostra, televizor pa skrajno tanek, kar je zelo moderno.

Moderno je tudi, da vse mogoče naprave omogočajo dostop do interneta. Seveda tudi televizorji, saj je internet v dnevni sobi že dolgo želja marsikaterega proizvajalca. Tako zdaj večina ponuja televizorje z omrežnimi vmesniki in programsko opremo (widgeti), ki olajša dostop do najbolj obiskanih strani (vremenska napoved, novice, družabna spletišča). Razen svetlih izjem (Samsung, Philips in delno Sony) pa proizvajalci televizorjev pozabljajo na še drugačno uporabnost omrežnih in vmesnikov USB. Zato vse bolj cveti trg proizvajalcev različnih škatlic, ki predvajajo take in drugačne večpredstavnostne datoteke. Vsekakor računalnik v dnevni sobi ni zaželena naprava, čeprav so v tem pogledu precej obetali namizni sorodniki netbookov, t. i. nettopi, a večjega preboja (še) niso dosegli.


Več v torkovi tiskani izdaji Dela