Tiskane izdaje
Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.
Najpogosteje uporabljam računalnik, v laboratoriju pa mehansko pipeto za odmerjanje tekočin, brez česar ni poskusov v molekularni in celični biologiji. Najraje pa uporabljam mikroskop, ker omogoča, da vidim svoj osnovni in najljubši objekt raziskovanja, tj. celico. Še en korak več je opazovati dogajanje v živi celici, kar je res nekaj izjemno razburljivega. Ko uspe tak eksperiment, se vsi veselimo kot otroci.
Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?
Na splošno se ukvarjam z raziskovanjem procesov v celicah in kako se te celice odzivajo na dražljaje iz okolja. Raziskujem učinke različnih onesnažil na delovanje celic in njihovo interakcijo z drugimi živimi bitji, zlasti virusi. Največ se posvečam raziskavam humanega papiloma virusa (HPV), ki povzroča raka materničnega vratu. Zanima me, kako biološko tako preprosta entiteta, kot je virus, izkoristi zelo zapleteno delovanje celice za svoje pomnoževanje in hkrati zaobide njene varovalne mehanizme. Interakcija med patogenim mikroorganizmom in gostiteljsko celico ni nikoli končana; na vsak uspešen napad se razvije protiodgovor in obratno.
Preberite še: Morje je večja skrivnost kot vesolje
Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?
Raziskovanje je kombinacija različnih aktivnosti. Laboratorijskega dela med zaprtjem raziskovalnih ustanov seveda ni bilo, kar bi načeloma lahko pomenilo več časa za analizo rezultatov in pisanje člankov. Vendar je bilo treba tudi poučevati na daljavo in pomagati pri šolanju dveh sinov, tako da je žal zelo trpel tudi ta del. Na začetku novega šolskega leta si zato želim, da bi življenje ob zaščitnih ukrepih teklo čim bolj normalno: službene aktivnosti v službi, šolanje pa v šoli.
Zakaj imate radi znanost?
Ker nam omogoča, da svet okrog sebe bolje razumemo. Poznavanje in razumevanje stvari in dogajanja okoli nas prežene strah in nas opolnomoči. Znanost tudi zagotavlja orodja za reševanje problemov okolja in družbe ali vsaj nakazuje rešitve. Res velja, da je znanje moč, vendar gola informacija še ni znanje.
Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?
Življenje me je od nekdaj fasciniralo in celica kot taka se mi še vedno zdi nekaj nepredstavljivo dovršenega in kompleksnega. Molekularna biologija se je zdela edina mogoča izbira študija. Po diplomi je prišla še prava priložnost za nadaljevanje raziskovalnega dela in pot je bila začrtana.
Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?
Jamarstvo že nekaj časa potrpežljivo čaka, da se ga spet lotim. Raziskovanje podzemlja je posebne vrste dejavnost, ki lahko popolnoma zasvoji človeka. Sem pa tudi velika ljubiteljica knjig.
Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?
Ne bi rekla, da je ena sama lastnost ključna. Meni se zdijo najpomembnejše radovednost, entuziazem in kritičnost do svojega dela in dela drugih. V drugi fazi pa seveda povezovanje v znanstveni skupnosti, da se vsak nov kamenček v mozaiku znanja postavi na pravo mesto.
Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?
V splošnem mislim, da bo to umetna inteligenca, z različnimi možnostmi njene uporabe. Verjamem tudi, da se bodo zgodila velika odkritja v medicini in genskem inženirstvu, zlasti zaradi velikega interesa javnosti ter s tem povezanih dobrih virov financiranja in zelo razvite raziskovalne infrastrukture.
Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?
Predstavljam si, da je nekaj strašnega gledati oddaljevanje Zemlje, ko vstopaš v mrzlo in neskončno vesolje. Odpotovala bi v vesolje, če bi imela možnost vrnitve. Jame so po svoje vzporedno vesolje in se da nekaj teh občutkov podoživeti tudi tam. Tako da lahko rečem, da sem na neki način v vesolju že bila.
Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?
Z napredkom tehnologije bodo obnovljivi viri energije bolje izkoriščeni. Mislim, da se bo tudi jedrska energija ohranila še nekaj časa. Na biogoriva pa za zdaj ne bi stavila preveč, ker je z njimi povezanih preveč družbenih in ekoloških vprašanj.
Preberite še: Možgani, zmernost in nepristanost
S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?
Z Milevo Marić, prvo ženo Alberta Einsteina, ker mislim, da je bila odlična znanstvenica in bi si zaslužila živeti v ženskam bolj naklonjenem času. Zelo zanimivo bi bilo klepetati tudi s Charlesom Darwinom.
Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?
Knjige o znanosti Saše Dolenca, televizijsko serijo Genij (Genius) in spletno stran XVIVO Scientific Animation zaradi odličnega materiala o procesih v celici (https://xvivo.com).
Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?
Da so najbolj uspešni tisti virusi, ki nas najmanj prizadenejo. Smrtonosnost je v škodo tudi virusom samim. Svojega gostitelja ne ubiješ, ampak želiš, da je relativno v dobrem stanju in še naprej na razpolago za generiranje novih virusov in njihovo širjenje. Na žalost včasih traja predolgo, da novi virusi to usvojijo.
———
Doc. dr. Martina Bergant Marušič je raziskovalka v Laboratoriju za vede o okolju in življenju na Univerzi v Novi Gorici.
