Najhladnejša zvezda ima le okoli sto stopinj Celzija

Temperatura na površju te zvezde, ki je od Zemlje oddaljena samo 75 svetlobnih let, je le sto stopinj Celzija (na površju Sonca, na primer, temperature krepko presegajo 5000 stopinj).

Rjave pritlikavke astronomi sicer obravnavajo kot nekakšno vmesno stopnjo med zvezdami in planeti. V vidni svetlobi jih je nemogoče opaziti, tako da je njihovo odkrivanje prepuščeno predvsem vesoljskim in močnim zemeljskim teleskopom, ki nebo opazujejo v infrardečem valovnem spektru.

Omenjena rjava pritlikavka je temnejša zvezda v binarnem sistemu CFBDSIR 1458+10 v ozvezdju Volarja, ki so ga odkrili in izmerili z zemeljskimi teleskopi Keck 2 in kanadsko-francosko-havajskim teleskopom na Havajih ter VLT (Very Large Telescope) v Čilu.

»Ko smo odkrili ta binarni sistem, si nismo predstavljali, da gre za najbolj hladno rjavo pritlikavko, kar smo jih doslej izmerili. Pri temperaturi okoli sto stopinj Celzija imajo te zvezde verjetno drugačne lastnosti, kot druge rjave pritlikavke. Pričakujemo, da bomo v prihodnje odkrili tudi več tovrstnih plinastih planetov, ki krožijo okoli svojih zvezd s podobnimi lastnostmi, kot jih ima CFBDSIR 1458+10B,« je dejal vodja raziskave Michael Liu z univerze Havaji, članek o tem pa so objavili v reviji Astrophysical Journal.

Rjave pritlikavke so zvezde, ki ne svetijo, zato so jih nekateri astronomi poimenovali tudi neuspešne zvezde. Njihova masa je namreč premajhna, da bi v sredici prišlo do zlivanja vodikovih jeder. V resnici rjave pritlikavke niso niti rjave niti pritlikave. So nekakšne tleče kepe plina, ki jih po vesolju kar mrgoli, le videti jih ni mogoče, ker ne oddajajo svetlobe.

Odkrili so tudi takšne, ki so bile prevelike za planete, kar je zapletlo postavljanje meje, ki loči planet in rjavo pritlikavko. Zdaj velja pravilo, da med planete štejejo objekte, ki imajo maso manjšo od 13 mas Jupitra (Sonce ima maso 1000 Jupitrov, najmanj masivne zvezde pa komaj za 75 Jupitrov), objekti z masami od 13 do 75 mas Jupitra pa so rjave pritlikavke.

Volar je ozvezdje severne nebesne poloble in je bilo tudi eno od Ptolemejevih 48 ozvezdij. Danes je eno od 88 ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.