Tiskane izdaje
Z raziskovalnim projektom Potresna ogroženost v Sloveniji za potrebe civilne zaščite bo baza podatkov potresne ogroženosti objektov in prebivalcev posodobljena in razširjena, ocenjena bo potresna ranljivost večjega števila objektov posebnega pomena in pripravljena bodo navodila za prebivalce, kako se pripraviti na potres in kako se nanj odzvati.
To je le nekaj ciljev projekta, katerega namen je izdelati strokovne podlage in orodja, ki bodo omogočala vsestransko pripravljenost na potres. Naročnik raziskave je Uprava RS za zaščito in reševanje, izvajalec Zavod za gradbeništvo (ZAG) s podizvajalci, uporabniki pa bodo poleg Uprave za zaščito in reševanje tudi druga ministrstva, lokalne skupnosti in seveda prebivalci; te baze podatkov bodo namreč javno dostopne. Kot pravi mag. Marjana Lutman, univ. dipl. inž. grad., ki na ZAG vodi omenjeni projekt, so z njim začeli pred enim letom, končan pa bo do prihodnjega poletja.
Izhodišča
Slovenija je potresno ogrožena dežela, kjer se potresi z intenziteto sedme stopnje in več lahko ponovijo na 475 let. Na širšem območju Ljubljane, na Bovškem in na območju vzhodno od Brežic pa lahko pričakujemo potrese z intenziteto osme stopnje. Potres je nedvomno ena najhujših naravnih nesreč, ki lahko prizadene Slovenijo.
Glede na to, da ni potres tisti, ki povzroča žrtve, ampak so to največkrat stavbe in infrastrukturni objekti, ki se poškodujejo ali porušijo, je treba za učinkovito zmanjševanje posledic poznati njihovo potresno odpornost in ranljivost.
Zato se s tem projektom med drugim nadaljuje proces ocenjevanja potresne odpornosti in ranljivosti objektov posebnega pomena. To so regijski centri za obveščanje in drugi objekti, v katerih delujejo enote za zaščito in reševanje, zdravstvene ustanove in reševalne postaje ter objekti, ki bi ob potresu zaradi narave svojega dela potrebovali večjo pozornost reševalcev; domovi starejših občanov, študentski domovi, šole in vrtci.
Obstoječa baza podatkov, ki že vključuje večje število ocenjenih objektov, zanje pa vsebuje splošne podatke o objektu, podatke o njegovi lokaciji in geološko-seizmoloških lastnostih lokacije, podatke o konstrukciji objekta in oceno njegove potresne odpornosti in ranljivosti, bo posodobljena in razširjena z dodatnimi objekti. Baza bo navezana na druge baze, in sicer na register nepremičnin in centralni register prebivalstva.
Tudi preventiva
»Seveda ni pomembno le to, da upravitelji objekta vedo, kako se bo stavba obnašala med potresom, ampak da na podlagi teh podatkov stavbo tudi utrdijo, da torej delujejo preventivno, da bodo učinki potresa manjši. Na tem področju pa žal še bistveno zaostajamo za razvitejšo Evropo,« pravi mag. Lutmanova.
Sicer je v zadnjih letih največjo skrb na tem področju v Sloveniji pokazala Mestna občina Ljubljana (MOL), za katero so strokovnjaki ZAG v letih 1998 do 2010 ocenili potresno odpornost in ranljivost več sto objektov, med drugim vseh 139 objektov osnovnih šol na območju MOL, ki so zaradi svojega posebnega pomena uvrščene med objekte posebne kategorije; enako so na območju MOL ocenili potresno odpornost vseh 42 gasilskih domov.
V okviru preteklih projektov so ocenili potresno odpornost tudi drugih najbolj ogroženih stavb. Kot pravi mag. Lutmanova, so to predvsem stare stavbe v mestnem jedru, v katere se je posegalo brez premisleka o morebitnem potresu. Vanje so vgrajevali težke armiranobetonske plošče, v visokih podstrešjih so dograjevali tudi do tri dodatne etaže in v pritličjih rušili dele nosilnih zidov za izložbe. To je v bistvu smrt za take stavbe.
Druga skupina potresno najbolj ogroženih stavb so tiste, ki so bile grajene v povojnem obdobju, tudi armiranobetonske stavbe. Te so bile projektirane na bistveno premajhne vodoravne sile, recimo le dva odstotka teže stavbe. Tudi to skupino stavb bi bilo torej potrebno utrditi, pravi mag. Lutmanova.
Priložnost za dvojno sanacijo
Kot poudarja sogovornica, so metodologije za utrjevanje znane in ko načrtujemo različne adaptacije, bi jih pač morali vključiti. Ob tem se, kot poudarja mag. Lutmanova, največja priložnost ponuja ob energijski obnovi stavb, ki je v zadnjih letih množična in jo država spodbuja. Dodatna izolacijska fasada pa seveda ne izboljša stavbne konstrukcije, »zagotovi« pa, da tako obnovljene stavbe v naslednjih petnajstih letih ne bodo dodatno protipotresno utrjevali. Zato bi morala država ob spodbujanju energijskih obnov stavbnega fonda dodati tudi pogoj oziroma spodbude za hkratno preverjanje nosilnosti oziroma potresne odpornosti. Cilj bi moral biti, da bi z eno obnovo povečali potresno odpornost in energijsko varčnost stavbe.
Seveda zaradi visokih stroškov nima pomena potresno utrjevati vsake stare oziroma dotrajane stavbe. Izkušnje iz potresne obnove Posočja kažejo, da je tak poseg smiseln, če ne presega 30 odstotkov cene nadomestne gradnje. So pa v tem kontekstu poseben problem stavbe, ki so pod spomeniško zaščito. Zaradi tovrstne zaščite so v preteklosti marsikateri protipotresni ukrep opustili. Je pa dejstvo, da konzervatorska sanacija in zaščita neke stare stavbe, ki nima ustrezno izvedene oziroma utrjene konstrukcije, ob morebitnem potresu ne bo prav nič pomagala. Kot pravi mag. Lutmanova, se je tudi spomeniška stroka začela zavedati pomena tovrstnih utrditev, še posebej po zadnjem potresu v italijanski deželi Emilia-Romagna, kjer je bil uničen velik del stavbne dediščine.
Podatki, ki rešujejo življenja
Če se vrnemo k uvodoma omenjenemu projektu Potresna ogroženost v Sloveniji za potrebe civilne zaščite, ugotovimo, da je namenjen vzpostavitvi orodij CZ za pripravo in ukrepanje v primeru potresa. Najprej je to vzpostavitev baze o potresni odpornosti vseh stavb v Sloveniji in ogroženosti prebivalstva. Pri tem si pomagajo z bazo nepremičnin, kjer je zajeta starost stavbe, vrsta gradiva in število etaž; z vzorčnimi preverjanji so strokovnjaki ZAG ugotovili razmeroma dobre povezave med podatki iz baze nepremičnin in potresno odpornostjo zidanih kamnitih in opečnih stavb. Manj zanesljive so zakonitosti pri armiranobetonskih stavbah in pri stavbah s kombinirano konstrukcijo. Poleg tega je vprašljiva zanesljivost podatkov v bazi nepremičnih, ki se nanašajo na vrsto konstrukcije. Upoštevajo pa tudi centralni register prebivalstva, s pomočjo katerega dobijo podatke o tem, kje se bodo ljudje nahajali, predvsem če bo potres ponoči. Za dnevno gibanje pa bodo upoštevali podatke o dnevnih migracijah, o službenem naslovu in podobne. Je pa ugotavljanje dnevnega gibanja prebivalstva veliko težavnejše in manj zanesljivo kot nočno.
V preteklosti so bile za Slovenijo izdelane številne karte potresne nevarnosti. Po Evrokodu 8, ki je veljavni standard za projektiranje, je karta potresne ogroženosti za območje Slovenije razdeljena na projektni pospešek tal. Glede na to je najbolj ranljiva Ljubljana (8 potresna cona), s projektnim potresnim pospeškom 25 odstotkov pospeška prostega pada. »Če sem prej omenila, da so bile stavbe, grajene kmalu po drugi svetovni vojni, projektirane na zgolj dva odstotka pospeška prostega pada, je jasno, da so, če stojijo na območju Ljubljane, potresno zelo ogrožene, opozarja mag. Lutmanova.
Ob tem bodo za potresno bolj nevarna območja Slovenije izdelane tudi karte potresne mikrorajonizacije, saj so posamezna ožja območja, predvsem zaradi sestave tal, potresno še bolj ogrožena.
Najbolj ogrožene občine
Kot pravi sogovornica, v omenjenem projektu posebno pozornost namenjajo predvsem objektom posebnega pomena. Dejansko nadaljujejo in širijo delo, ki so ga v zadnjih letih že opravili za MOL, kjer so že naredili ocene potresne ogroženosti nekaj več kot tisoč stavb, kot rečeno, predvsem gasilskih domov, šol, zdravstvenih domov in upravnih objektov. Zdaj ocenjujejo še druge zdravstvene objekte in športne dvorane.
Z ocenjevanjem potresne ogroženosti vseh tovrstnih javnih objektov pa zdaj pokrivajo tudi vsa druga območja, ki so v Sloveniji najbolj potresno ogrožena. Omejili so se na tista, kjer je predviden potresni pospešek do 22,5 odstotka pospeška prostega pada. To so, poleg že omenjene Ljubljane, v osrednji Sloveniji še večje občine – Škofja Loka, Kranj, Kamnik, Domžale, Vrhnika in Idrija. Na vzhodu Krško in Brežice, na zahodu pa Kobarid in Bovec. Te občine so povabili, da predlagajo pomembnejše javne objekte, za katere bodo v okviru omenjenega projekta izdelali razmeroma podrobno oceno njihove potresne ogroženosti; predvsem ocenjujejo potresno odpornost, to je koliko sile je stavba sposobna prevzeti, in nato z nekaterimi korelacijami še ocenijo, kakšna bo njena poškodovanost ob potresu posamezne intenzitete. »Na ta način bomo ocenili okrog 150 objektov, tako da bodo njihovi upravitelji lahko ukrepali,« poudarja mag. Lutmanova.
Ob tem omenja Italijo, ki ne namenja sredstev samo za ugotavljanje potresne odpornosti vsega stavbnega fonda, pač pa država namensko spodbuja potresno utrditev stavb. Pri nas pa je potresna utrditev objektov še vedno odvisna predvsem od investitorja.
Potresna sanacija se izplača
»O konkretnih objektih in njihovi potresni ogroženosti v zdajšnji fazi projekta še ne moremo govoriti,« pravi mag. Lutmanova. »Splošna ocena pa je, da so najbolj ogrožene neustrezno rekonstruirane zgodovinske stavbe v mestnih jedrih in stavbe iz obdobja med letoma 1945 in 1965, torej pred uvedbo prvih potresnih predpisov. V zadnji skupini izstopajo zidane stolpnice in armiranobetonske stavbe z neustreznimi detajli. Potres ne odpušča pomanjkanja znanja in napak.«
»Najboljši dokaz, da se potresne sanacije izplačajo oziroma, da so zanesljive pa je Posočje, ki sta ga prizadela potresa leta 1998 in 2004. Protipotresne metode, ki so bile tam uporabljene in pravilno izvedene, so se izkazale za uspešne, saj je bila bistvena razlika med obsegom poškodb na potresno utrjenih in ostalih stavbah,« še dodaja mag. Marjana Lutman.
