Tiskane izdaje
Zdaj ko celo najvztrajnejši skeptiki o podnebnih spremembam kot posledici človekovih dejavnosti prestopajo v tabor tistih, ki bijejo plat zvona, je nedavna objava poročila o ponorih ogljikovega dioksida v ugledni reviji Nature marsikoga precej presenetila. Poročilo namreč navaja podatke, po katerih naš planet prek ponorov, predvsem rastlinja in oceanov, sam posrka več CO2 kot pred leti.
Skladiščenje tega toplogrednega plina na kopnem in v morjih, to je prek tako imenovanih ponorov, se je po pisanju revije Nature v zadnjem času več kot podvojilo. Od okoli 2,4 milijarde ton vsrkanega ogljikovega dioksida leta 1960 je do leta 2010 naraslo kar na pet milijard ton. Sposobnost rastlinja in oceanov za vsrkavanje toplogrednega CO2 se celo še povečuje, so zapisali raziskovalci z oddelka za geologijo na koloradski univerzi, ki so opravili raziskavo pod vodstvom Ashleyja Ballantyna.
Ponori ne pešajo
Ta ugotovitev je v nasprotju z dosedanjim splošnim prepričanjem, da ponori tega toplogrednega plina pešajo. »Samo zato, ker se izpusti ogljikovega dioksida iz fosilnih goriv še naprej pospešeno povečujejo in s tem tudi količina tega plina v ozračju, se zdi, kot da ponori CO2 pešajo,« je tiskovni agenciji AFP pojasnil Ballantyne. »Nasprotno, njihova sposobnost vsrkavanja ogljikovega dioksida iz ozračja se povečuje, a seveda se to ne bo dogajalo v nedogled,« je še opozoril.
Tudi raziskovalce so dobljeni rezultati presenetili, saj je kar nekaj študij, opravljenih in objavljenih v preteklih letih, opozarjalo, da kopno in oceani v zadnjem času absorbirajo manj ogljikovega dioksida. »Odkrili smo, da Zemlja vsako leto vsrka več ogljikovega dioksida in da ni znakov, da bi ga vsrkala manj,« pojasnjuje Ballantyne.
Za svojo študijo je s sodelavci uporabil poročila o letnih spremembah v ravni atmosferskega ogljikovega dioksida, od katerih so odšteli letne emisije tega plina iz človekovih dejavnosti in tako dobili količine, ki jih naš planet absorbira. Približno polovico ogljikovega dioksida, ki se znajde v ozračju zaradi naših dejavnosti, predvsem zaradi uporabe fosilnih goriv in krčenja gozdov, posrkajo rastline in oceani.
Ogljikov dioksid lahko ostane uskladiščen v oceanih cela stoletja. Precej ga porabijo tudi rastline in drevje, vendar se kasneje vrne v ozračje z dihanjem ali zaradi gozdnih požarov.
Se bodo sprevrgli v vire izpustov?
Zato raziskovalci ne pričakujejo, da se bo vsrkavanje ogljikovega dioksida dogajalo neskončno dolgo, kajti povišane temperature kot posledica večjih izpustov CO2 utegnejo omejiti absorbiranje tega plina prek oceanov in kopnega. In ne le to. Ti ogljični ponori lahko že v prihodnjem stoletju postanejo novi viri ogljikovega dioksida.
Če pa bi se ponori nenadoma nasičili in bi prenehali prejemati nove količine ogljikovega dioksida, bi to pomenilo katastrofo za naš planet. »Posledice na Zemljino podnebje bi lahko bile uničujoče,« je prepričan Ballantyne. Prav zato je boljše razumevanje teh procesov ključno za načrtovanje prilagajanja na podnebne spremembe.
»Seveda ni vseeno, ampak je velika razlika, če se ogljikov dioksid, ki prihaja v ozračje zaradi človekovih dejavnosti, uskladišči v rezervoarjih na dnu oceanov, kjer lahko ostane več stoletij ali celo tisočletij, ali pa, če ga porabi gozd za svojo rast. V tem primeru je ujet le za nekaj let ali desetletij,« je v spremnem komentarju k objavi rezultatov študije v reviji Nature zapisala nemška raziskovalka Ingeborg Levin s heidelberške univerze.
Dodatna hladna prha za entuziaste, ki verjamejo, da se bodo toplogredni problemi rešili sami po sebi oziroma jih bo rešila narava sama, pa je kar sam podatek, da so se ob ugotovljeni podvojitvi sposobnosti ponorov CO2 v zadnjih petdesetih letih izpusti tega plina zaradi človekovih dejavnosti povečali kar za štirikrat.
