Tiskane izdaje
Možnosti za zastrupitev z zdravili je veliko, saj je v prometu (tudi v prosti prodaji) vse več farmacevtskih sredstev. V ZDA je splošno razširjeno jemanje zdravil zunaj bolnišnic in brez medicinskega nadzora, torej doma (outpatient medication use); 82 odstotkov odraslih in 56 odstotkov otrok tako enkrat na teden zaužije vsaj eno zdravilo. Poleg tega se je v zadnjih letih močno povečalo število ljudi, ki jemljejo več zdravil hkrati. Leta 2000 je po pet ali več zdravil hkrati jemalo 22 odstotkov odraslih prebivalcev ZDA, štiri leta pozneje pa se je v tej skupini znašlo že 31 odstotkov odraslih Američanov.
Vse več zastrupitev
Zaradi pogostega jemanja zdravil in dejstva, da imajo ljudje doma velikanske zaloge vseh mogočih farmacevtskih sredstev, se je močno povečala nevarnost zastrupitve z zdravili, kar še posebej velja za otroke. Tako kot v številnih drugih državah poskušajo tudi v ZDA s številnimi (varnostnimi) ukrepi - od bolj varnega pakiranja do ozaveščanja javnosti - poskrbeti za to, da otroci ne bi imeli dostopa do strupenih izdelkov v gospodinjstvih, kot so čistilna sredstva, kozmetika in, navsezadnje, tudi zdravila.
Statistični podatki kažejo, da so v zadnjih letih zaradi zastrupitve z zdravili sprejeli v bolnišnico dvakrat več otrok od tistih, ki so jih morali sprejeti zaradi zastrupitve z nefarmacevtskimi izdelki za osebno uporabo. Vsako leto potrebuje v ZDA nujno zdravniško pomoč več kot 70.000 mlajših od 18 let, ki se zastrupijo z zdravili, ki so jih dobili na recept ali v prosti prodaji (vitaminski, zeliščni ali dietni preparati). Daleč največ - več kot 80 odstotkov, in to v glavnem otrok, starih od enega do petih let - so jih v bolnišnico sprejeli zaradi nepredvidenega zaužitja zdravila, »unsupervised medicinal ingestion«. To pomeni, da se je zvedavo dete po nesrečnem naključju v trenutku, ko ga starši niso videli, dokopalo do zdravila in ga zaužilo ...
Zakaj napačni odmerki
Pri otrocih, mlajših od enega leta, pa tudi v starosti od 12 do 18 let, takšne zastrupitve med drugim nastajajo zaradi napačnih odmerkov. Najpogostejši razlog za takšne napake so: »premik« decimalne vejice (na primer pet mililitrov namesto 0,5 mililitra), nenatančna mera (jušna žlica namesto čajne žličke), zaužitje napačnega zdravila ali zdravila, ki je izdelano po napačni formuli, in pogostejše jemanje od predpisanega časovnega razmaka.
Pri najstnikih zdravilo skoraj nikoli ni zaužito naključno, torej po nesreči. V tej skupini so namreč razmeroma pogoste zlorabe zdravil; to velja kar za polovico bolnikov, starih od 12 do 18 let, ki jih na oddelkih za nujno pomoč sprejmejo zaradi zastrupitve z zdravili.
Pri zastrupitvah s farmacevtskimi sredstvi so to pri okrog dveh tretjinah primerov zdravila, ki se izdajajo na recept, pri tretjini primerov pa zdravila, ki jih je mogoče kupiti v prosti prodaji. Najpogosteje nastajajo zastrupitve z zdravili, ki so sicer običajni del hišnih lekarn - to so zdravila proti bolečinam in sredstva proti depresiji.
Dr. Daniel S. Budnitz, ki je vodil študijo, meni, da je očitno dvoje - starši morajo poskrbeti za to, da so zdravila shranjena na krajih, do katerih otroci nimajo dostopa, sistemsko pa je treba poskrbeti tudi za boljše oziroma varnejše rešitve pri pakiranju zdravil.
Milijardni stroški zaradi neupoštevanja navodil
Najnovejša študija Inštituta za zdravstveno varstvo Nove Anglije kaže, da bolniki pogosto ne upoštevajo predpisanega reda jemanja zdravil. Po ugotovitvah omenjenega inštituta nastane zaradi tega kar 290 milijard dolarjev dodatnih stroškov …
Po dosedanjih spoznanjih vsak tretji – morda celo vsak drugi – bolnik v ZDA zdravil ne jemlje skladno s predpisanimi navodili. Mnogi po predpisana zdravila ne odidejo, drugi jih ne jemljejo redno, nekateri ne upoštevajo predpisanih odmerkov, so pa tudi takšni, ki zdravila po določenem času preprosto nehajo uživati. Najpogostejši razlogi za takšno ravnanje so različni: cene zdravil, njihovi neprijetni stranski učinki, dejstvo, da bolniki nemalokrat niti ne vedo prav dobro, kako je zdravilo treba zaužiti, včasih so pri tovrstnih kratkih stikih navzoči problemi pri razumevanju jezika ali pa tudi subjektivni občutki, zaradi katerih bolniki preprosto ne čutijo potrebe po jemanju predpisanih zdravil.
Bolniki s kroničnimi boleznimi, kot je sladkorna bolezen ali povišan krvni tlak, ponavadi pogosteje prekršijo pravila glede predpisanega jemanja zdravila kot posamezniki, pri katerih so težave akutne. Seveda pa ima takšno ravnanje konkretne posledice. Ena od ameriških študij je pokazala, da morajo »nedisciplinirane« bolnike hospitalizirati dvakrat pogosteje od tistih, ki navodila za jemanje zdravil dosledno upoštevajo.
Tudi umrljivost je med »nediscipliniranimi« dvakrat pogostejša kot med bolniki, ki zdravila jemljejo redno. Strokovnjaki pravijo, da je stanje mogoče izboljšati z zniževanjem cen zdravil, z iskanjem možnosti za poenostavljeno jemanje zdravil (na primer enkrat na dan namesto štirikrat na dan), pa tudi z boljšim informiranjem bolnikov, ki morajo biti z naravo svoje bolezni in učinkovitostjo zdravljenja dobro seznanjeni. V današnji družbi postaja vse resnejši problem tudi dejstvo, da številni starejši bolniki živijo sami; mnogi med njimi imajo kognitivne motnje in tako, denimo, preprosto pozabijo na to, da bi morali upoštevati tisto, kar je bilo zapisano na receptih oziroma na embalaži njihovih zdravil.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela
