Tiskane izdaje
Letošnja dobitnika Nobelove nagrade za medicino in fiziologijo sta John B. Gurdon in Šinja Jamanaka.
Nagrado sta dobila za odkritje, da lahko zrele celice reprogramirajo, da postanejo pluripotentne.
To preprosto povedano pomeni, da se lahko tudi iz zrelih celic razvije katerikoli organ, tako kot je to do zdaj veljalo za matične celice.
Oba raziskovalca sta odkrila – eden na žabah in drugi na miših – da se zrele, torej že opredeljene celice reprogramirajo, tako da znova dobijo lastnosti matičnih celic; sposobnih, da se razvijejo v katerikoli telesno tkivo. Njuno odkritje je popolnoma spremenilo dosedanje razumevanje tega, kako se razvijajo celice in organizmi.
Njuni ključni znanstveni objavi sta: The developmental capacity of nuclei taken from intestinal epithelium cells of feeding tadpoles in Induction of pluripotent stem cells from mouse embryonic and adult fibroblast cultures by defined factors. Gurdon je prvo leta 1962 objavil v Journal of Embryology and Experimental Morphology. Jamanaka pa drugo skupaj s kolegom K. Takahašijem leta 2006 v reviji Cell.
Sir John B. Gurdon (1933) je britanski biolog, ki se je raziskovalno posvečal transplantacijam jeder v celicah in kloniranju. Šinja Jamanaka (1962) pa je japonski zdravnik in raziskovalec matičnih celic.
Kot je pojasnil prof. dr. Radovan Komel, vodja Medicinskega centra za molekularno biologijo MF Univerze v Ljubljani, so v zgodnejšem obdobju biomedicinskega raziskovanja matičnih celic in predvsem njihovih pluripotentnih lastnosti, se pravi sposobnosti da se razvijejo v različne tipe celic oziroma tkiv, tovrstne poskuse znanstvenikov spremljale številne etične dileme in pomisleki. Matične celice s pluripotentnimi lastnostmi so namreč v tistem obdobju lahko pridobivali predvsem iz zarodkov, ustvarjenih z oploditvijo z biomedicinsko pomočjo (OBMP/IVF).
Na enake oziroma še bolj odločne pomisleke so naleteli poskusi terapevtskega kloniranja s prenosom jedra v izpraznjeno jajčno celico, s čimer so v laboratoriju pridobili skupke pluripotentnih matičnih celic ali kot so jih poimenovali nekateri, tako imenovanih »kvazi zarodkov«.
Tovrstne raziskave so spremljale tudi dileme in pomisleki o vlogi in statusu žensk darovalk; bi jih sploh lahko pridobili toliko, kot bi jih potrebovali, naj bi jim plačevali za darovane jajčne celice in tako naprej. Podobne težave so spremljali tudi poskusi, da pridobili pluripotentne matične celice s prenosom jedra humane telesne celice v izpraznjeno živalsko jajčno celico.
Ko so potem znanstveniki še naprej iskali nove poti in načine za pridobivanje pluripotentnih matičnih celic, je bil res izjemno velik dosežek - zdaj tudi nagrajen - postopek reprogramiranja odrasle celice, ki se, kot rečeno, lahko spremeni v matično. Ob tem dosežku ni več razlogov za etične pomisleke, predvsem pa se odpirajo številne nove možnosti zdravljenja.
Že znane in dobro uveljavljene metode zdravljenja s presajanjem matičnih celic in tkiv bo v prihodnje mogoče nadgraditi s tkivnim inženirstvom, ki deloma že zdaj omogoča pridobivanje nadomestnih tkiv, v prihodnje pa pričakujejo, da bodo tako lahko vzgojili in presajali tudi nadomestne organe oziroma poškodovane, bolne ali izgubljene dele telesa.
Ena bistvenih prednosti teh metod, ki uporabljajo bolnikove lastne odrasle celice je, da tako pridobljenih tkiv in organov bolnikov organizem ne bo zavrnil. Strokovnjaki in širša javnost pričakujejo, da bo klinična medicina čimprej razširila možnosti zdravljenja na primer hudih poškodb in uspešneje ukrepala tudi pri nekaterih danes še težko obvladljivih oziroma neozdravljivih boleznih, je povedal prof. dr. Komel.
Lani so Nobelovo nagrado za medicino prejeli Američan Bruce Beutler, Jules Hoffmann iz Luksemburga in Ralph Steinman iz Kanade za dosežke na področju imunologije. Beutler in Hoffmann sta nagrado dobila za »odkritja glede aktivacije naravne imunosti«, Steinman pa za »odkritje dendritske celice in njene vloge za pridobljeno imunost«.
S podelitvijo Nobelove nagrade za medicino se začenja teden objave teh uglednih nagrad. V torek bo objavljeno ime letošnjega dobitnika nagrade za fiziko, v sredo pa za kemijo. V četrtek bo predvidoma znan dobitnik nagrade za književnost, v petek za mir, 15. oktobra pa bo znano še ime letošnjega Nobelovega nagrajenca za ekonomijo.
