Nov neuradni slovenski rekord je zdaj -49,1ºC

V mraziščih na Komni je bila po treh letih sistematičnih meritev ponovno izmerjena najnižja temperatura v Sloveniji. Dosedanje raziskave kažejo, da v slovenskih mraziščih temperatura vsako leto pade pod -30ºC, glede na letošnje meritve, ko smo 9. januarja zjutraj izmerili -49,1ºC, pa je vse bolj očitno, da temperature lahko padejo celo pod -50ºC.

Letošnji januar se je po nižinah začel z razmeroma mrzlim zimskim vremenom, ki je po dveh milih zimah živo srebro marsikje v nižinah zopet potisnil pod -15ºC. Meritve temperature zraka, ki jih zasebna skupina raziskovalcev mrazišč Slovenskega meteorološkega foruma v sodelovanju z Oddelkom za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete in Gozdarskim inštitutom Slovenije sistematično opravlja od leta 2005, so znova privedle do izmere rekordno nizke vrednosti. Ko je bilo 2. marca 2005 izmerjenih -41,1ºC, 25. januarja 2006 pa -41,7ºC (o tem smo poročali tudi v prilogi Znanost), je tokrat temperatura v mrazišču Mrzla Komna 9. januarja padla še bistveno nižje. Za najnižjo izmerjeno temperaturo v alpskem prostoru še vedno velja tista iz avstrijskega mrazišča Grünloch (1270 m), kjer so leta 1932 izmerili -52,6ºC; v švicarskem mrazišču Glattalp (1850 m) so februarja 1991 namerili -52,5ºC.

Najhujši mraz je na dnu

Po večletnih sistematičnih meritvah v številnih mraziščih po Sloveniji in sodelovanju s tujimi raziskovalci smo razvili in postavili temelje metode meritev v odročnejših mikrolokacijah - mraziščih. V nekaterih mraziščih tako že četrto zimo zapored merijo samodejni registratorji temperature zraka in klasični minimalni termometri. Merilne naprave so nameščene v posebne zaklone, ki so bili razviti prav za tovrstne meritve. Ker samodejni digitalni registratorji merijo temperaturo zraka s časovnim korakom 15 minut, imamo poleg najnižjih vrednosti vpogled tudi v dinamiko ohlajanja. Natančnost samodejnih digitalnih registratorjev je pri nizkih temperaturah razmeroma majhna (pri temperaturi -40ºC po zagotovilih proizvajalca znaša napaka od -0,9 do +1,6ºC), zato smo poleg njih namestili še klasične minimalne termometre z natančnostjo 0,3ºC. Zakloni, ki se razlikujejo od standardne meteorološke hišice, k napaki minimalnega termometra prispevajo kvečjemu 0,8ºC.

Najnižje temperature so bile pri nas izmerjene v mraziščih. Bistvena značilnost mrazišč je konkavna reliefna oblika, ki omogoča stekanje hladnega zraka s pobočij in njegovo nadaljnje ohlajanje. Lahko so manjših dimenzij, kot so na primer vrtače, poznamo pa tudi večja mrazišča, kot so uvale in kraška polja (najbolj znano pri nas je Babno Polje), alpske krnice, kraške udornice, konte ter drage. Za mrazišča je v jasnih in mirnih nočeh značilen pojav izrazitega jezera hladnega zraka. Takrat je na dnu mrazišča lahko več kot 30ºC hladneje kot na višjih pobočjih in zunaj mrazišča.

Dosedanje meritve na Komni

Potem ko je dr. Matej Ogrin 2. marca 2005 v mrazišču Mrzla Komna (1592 m) na Lepi Komni izmeril do tedaj rekordnih -41,1ºC, je bilo v začetku decembra istega leta za meritve na Komni izbranih več različnih mrazišč. Že konec januarja 2006 so naprave v mrazišču Mrzla Komna zabeležile novo najnižjo temperaturo; klasičen minimalni termometer je zabeležil -41,7ºC. V poletnem času smo zaradi primerljivosti meritev in sledenja mednarodno veljavnim standardom Svetovne meteorološke organizacije v enem od mrazišč namestili meteorološko hišico. S tem smo zagotovili primerljivost z meritvami na uradnih meteoroloških postajah. V zimah 2006/2007 in 2007/2008 zelo nizkih temperatur nismo zabeležili. Sicer se je večkrat ohladilo pod -30ºC, toda za padec do štirideset in več stopinj Celzija pod ledišče ni bilo pravih pogojev.

Ameriški meteorološki model GFS je že v nedeljo, 4. januarja, kazal na izjemne razmere v noči z 8. na 9. januar. Po prehodu hladne fronte naj bi nad naše kraje s šibkimi do zmernimi vetrovi pričel dotekati zelo suh in hladen zrak, kar je obetalo hud mraz v sredogorskih mraziščih. Za odpravo oz. lov na hud mraz se je v okviru Slovenskega meteorološkega foruma odločila skupina »mraziščarjev«, kakor sebe imenujemo ljubitelji ekstremno nizkih temperatur v naših mraziščih.

Mraziščarji na delu

Na Komno smo prispeli v večernih urah 8. januarja. Pri Domu na Komni je bilo okoli -16ºC, v bližnjem mrazišču Luknja pa po osmi uri zvečer že -286ºC. Naslednji dan smo se še pred vzidom Sonca odpravili na Lepo Komno, v običajno najhladnejše mrazišče Mrzla Komna. Na Planini na Kraju ter pod Turškimi vratci, kjer se stikata Lepa in Spodnja Komna, je bilo na določenih mestih precej vetrovno. Pobočni nočni veter oziroma gornik, ki z Lepe Komne dovaja nad tlemi ohlajeni zrak, je bil tokrat pri -16ºC nenavadno močan, kar je naznanjalo izjemne razmere v Mrzli Komni. Že precej nad dnom mrazišča je temperatura začela hitro padati in postalo je jasno, da je minula noč prinesla nov rekord. Na dnu mrazišča je termometer 180 cm nad tlemi malo po osmi uri zjutraj kazal kar -43ºC. Minimalni termometer, ki označuje najnižjo zabeleženo temperaturo za neko obdobje, je za minulo noč pokazal neverjetnih -49,1ºC! Navdušenje ob novem neuradnem slovenskem rekordu je bilo nepopisno. Hud mraz je vztrajal vse dopoldne, saj smo nekaj po 10. uri v mrazišču Luknja ter sredi dneva v mrazišču na planini Govnjač namerili še vedno zelo mrzlih -36ºC.

Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela