Fotonski kristali iz dvojne vijačnice

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

To je transmisijski elektronski mikroskop. Idejno je zelo podoben optičnemu mikroskopu, le da namesto svetlobe uporabljamo snop elektronov, namesto steklenih magnetne leče, slike pa ne vidimo skozi okular, temveč na fluorescentnem zaslonu. Že optični mikroskopi nam lahko predstavijo svet v čisto drugačni luči, kot smo ga navajeni, elektronski pa ima lahko tudi tisočkrat večjo povečavo. Pri mojem delu je elektronska mikroskopija ponavadi eden zadnjih korakov v eksperimentu, trenutek resnice, ko vidiš, ali je poskus uspel ali ne, zato je vedno malo vznemirljivo.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Origami DNK, ki so pravzaprav zelo majhne legokocke. Verige DNK uporabljamo kot nekakšno vrv, ki jo lahko zvijamo v skoraj poljubne oblike. Glavna prednost tega pristopa je, da genetski zapis na DNK deluje kot zaporedje naslovov lokacij na vrvi, zaradi česar jo lahko sprogramiramo, da se sama oblikuje v želeno strukturo z zelo veliko natančnostjo. S tem, ko tako nadzorujemo posamezne gradnike, lahko iz njih sestavimo snovi z edinstvenimi lastnostmi. Možnosti so skoraj neomejene. V mojem primeru poskušam s to metodo narediti polprevodnike za svetlobo, ki se jim reče fotonski kristali.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Glede na to, da sem eksperimentalec, slabo. Laboratoriji so trenutno zaprti, ampak za nekaj časa imam tudi dela za računalnikom dovolj. Tako da obdelujem podatke, načrtujem nove eksperimente, berem znanstveno literaturo in pišem članke na podlagi starejših rezultatov. To so stvari, za katere ponavadi težje najdem čas.
 

Zakaj imate radi znanost?

Zaradi izzivov, odprtosti, interdisciplinarnosti in načina komunikacije.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Moji trenutni projekti so usmerjeni v razvoj materialov, s katerimi bi lahko nadzorovali svetlobo na edinstvene načine. Uporabni bi lahko bili v fotovoltaiki, optiki, telekomunikacijah in računalništvu.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Že od malega me je zanimala znanost. Kot otrok sem zelo rad razstavljal, karkoli sem lahko, ter prebiral leksikone in enciklopedije, dokler jih nisem znal skoraj na pamet. Za fiziko me je navdušil moj srednješolski profesor Oliver Ogris. Da bom delal doktorat, sem se odločil razmeroma pozno, na mojo odločitev pa sta zelo vplivali praksa in diploma v skupini prof. dr. Denisa Arčona na IJS, kjer sem prvič videl, kako poteka delo v raziskovalni skupini. Ne vem, ali sem se kdaj zavestno odločil, ampak proti koncu doktorata me je spreletelo, da počasi že lahko rečem, da sem znanstvenik.


 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Z ženo imava dva majhna otroka, tako da poskušam čim več časa preživeti z njima. Kadar imam čas zase, kolesarim, igram badminton, če se le da, organiziram počitnice kje, kjer se da deskati na valovih, kuham, igram kitaro in bobne, med zdajšnjim obdobjem domače osamitve pa sem se lotil še klavirja.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Če lahko navedem dve, sta to vztrajnost in radovednost.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Znanost vedno preseneča, a potihem si želim, da bi šlo za kakšno fundamentalno fizikalno odkritje, ki bi povsem spremenilo naš pogled na vesolje in bi nas pripeljalo bližje stvarem iz znanstvene fantastike, recimo kakšen nepričakovan vir energije ali pogon za medzvezdno potovanje, toda bistveno bolj verjetno je, da bo to kaj s področja ved o življenju ali nanotehnologije.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Odvisno od okoliščin.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Sonce, ampak ne le na fotovoltaiko.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Uf, težko vprašanje. Če bi moral izbrati samo enega, bi se verjetno odločil za Richarda Feynmana.
 

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Knjigo Zakaj je nebo modro, dokumentarno serijo Modri planet 2, katerokoli predavanje Hansa Roslinga, na youtubu je cel kup odličnih kanalov o znanosti, če bi moral izbrati enega, bi bil to Sixty symbols.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Čeprav je osnova origamija DNK biološki genetski material, sama metoda nima prav veliko skupnega z genetiko. Samo izkoriščamo dejstvo, da se zaporedje nukleotidov v DNK ne ponavlja in da se nukleotidi selektivno vežejo drug z drugim. V bistvu ga uporabljamo kot programabilni gradnik snovi brez kakšne biološke funkcije.