Tiskane izdaje
Ker je na otroke mogoče zlahka vplivati, so v tem kontekstu ena izmed najbolj ranljivih skupin. Oglaševanje zdravju nenaklonjene hrane pa lahko vpliva tudi na starše. Ti namreč z (ne)vzgojnimi ukrepi, ko otrokom za nagrado ali tolažbo (po)nudijo obljubljeno čokolado ali bonbon, nehote in nevede še dodatno pripomorejo k uspešnemu oglaševanju takih izdelkov.
V skupini enajstih držav Evropske skupnosti (sestavljajo jo Belgija, Ciper, Češka, Danska, Francija, Irska, Poljska, Slovenija, Španija, Švedska in Velika Britanija) so se strokovnjaki zato odločili za pripravo projektne študije o vplivu oglaševanja hrane in pijač otrokom. V študiji Slovenijo zastopa Inštitut za varovanje zdravja. Projekt, imenovan POLMARK (Politike oglaševanja hrane in pijač otrokom), bodo usklajevali v Mednarodnem združenju za proučevanje debelosti (International Association for the Study of Obesity), ki ga delno financira agencija za zdravje in varstvo potrošnikov. Z omenjenim projektom bodo ocenili uspešnost in učinkovitost sedanjih, na omenjenem območju zelo različnih, zakonskih opredelitev in kodeksov na tem področju, preverili pa naj bi tudi, ali razširjenost prekomerne telesne teže in debelosti med otroci opravičuje uvedbo tovrstnih in drugih resnejših ukrepov.
Posamezne države Evropske skupnosti na tem področju iščejo različne rešitve in nekaj izkušenj je že na voljo. Tako je na primer britanska vlada lani že prepovedala televizijsko oglaševanje hrane z visoko vsebnostjo maščob in sladkorja v oddajah, ki so namenjene otrokom do 16. leta starosti. Na Švedskem so prepovedali vse tovrstno oglaševanje za otroke do 12. leta starosti, v Latviji pa uporabo nezdravih živil v šolah. Tudi na Irskem so zaostrili kriterije in ne dovolijo, da se v kampanje, ki oglašujejo nezdravo hrano in pijače, vključujejo še znane osebnosti in športni zvezdniki; v Franciji pa je pri oglaševanju hrane in pijače potrebno dodati tudi sporočila, ki promovirajo zdravje.
V Sloveniji oglaševanja hrane, ki je neposredno usmerjeno otrokom, ni jasno opredeljeno. Na Inštitutu za varovanje zdravja zagovarjajo rešitve, ki varujejo zdravje otrok in mladostnikov pred vplivi okolja, ki spodbuja nezdravo prehranjevanje in posledično naraščanje prekomerne telesne teže in debelosti. Vsekakor bi bilo koristno, da bi bile informacije, ki so pomembne za zdravje, vključene program poučevanja in dostopne vsem otrokom. Primer tovrstnih informacij je projekt Zveze potrošnikov Slovenije, Zavoda za šolstvo in Inštituta za varovanje zdravja , v okviru katerega je bil pripravljen model učne ure gospodinjstva o deklaracijah na živilih. To je eden od načinov, kako lahko šolarji s pomočjo učnega pripomočka prepoznavajo zdravju bolj prijazna in zdravju manj prijazna živila in se navajajo k bolj zdravi izbiri. K večji ozaveščenosti potrošnikov pa bo v nadaljevanju pripomogla tudi ustrezna zakonodaja znotraj EU, kjer je predvideno bolj podrobno in natančno označevanje označevanje predpakiranih živil s prehransko tabelo vsebnosti pomembnih hranil.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela!
