Tiskane izdaje
Poznavalci tega področja tako ocenjujejo, da se bodo v prihodnje precej spremenile možnosti zdravljenja različnih oblik multiple skleroze z novimi biološkimi učinkovinami in da jih bo med njimi več tudi v obliki tablet. Vse te nove raziskave na področju nevroloških bolezni – in multipla skleroza zavzema velik delež predvsem med mlajšo in srednjo generacijo – so pomembne, saj zdaj zdravljenje še zdaleč ni optimalno, predvsem tudi ne zaradi premajhne učinkovitosti, neželenih učinkov ali sploh pomanjkanja zdravil za najbolj trdovratno primarno napredujočo obliko bolezni. Statistike tudi kažejo na povečevanje števila obolelih.
Multipla skleroza je kronično avtoimunsko obolenje osrednjega živčevja. V osnovi je to vnetna bolezen, ki poškoduje mielinske ovojnice nevronov, kar privede do motenj pri prevajanju živčnih impulzov, telesnega gibanja, pešanja mišične moči in drugih težav. Ljudje najpogosteje obolevajo med 20. in 40. letom, včasih pa tudi že prej ali pozneje. Bolezen je precej pogostejša pri ženskah, ki zbolijo v dveh tretjinah primerov.
Zagoni, izboljšanje
Ocenjujejo, da živi v svetu najmanj dva milijona in pol, pri nas vsaj 3000 ljudi z multiplo sklerozo. Strokovnjake že dolgo vznemirja ugotovitev, da se pogostnost te bolezni v svetu povečuje z geografsko širino, a še vedno ni jasnega odgovora na vprašanje, zakaj je skoraj premosorazmerno z oddaljevanjem od ekvatorja bolezen pogostejša. V novejšem času se raziskovalci še najbolj nagibajo k tezi, da je – poleg različnih drugih dejavnikov, kot so preplet imunske občutljivosti, virusov, strupov iz okolja in drugega – to povezano s pomanjkanjem svetlobe oziroma vitamina D. Kakorkoli že, v Evropi in v Severni Ameriki zboli za multiplo sklerozo od 30 do 200 ljudi na 100.000 prebivalcev, največ v severni Evropi, sicer pa vsako leto v Evropi odkrijejo več kot 10.000 bolnikov. Tudi Slovenija je med tistimi z visoko pojavnostjo bolezni, z več kot sto obolelimi na 100.000 prebivalcev.
Težave, ki jih imajo bolniki s to boleznijo, so zelo različne. Simptomi so odvisni od mesta, kjer nastane okvara živčevja in načina napredovanja. Na splošno pa imajo najpogosteje težave s koordinacijo, motnjami vida, z govorjenjem, z nadzorovanjem izločanja pa tudi težave s spominom in koncentracijo. Pojavlja se mravljinčenje ali omrtvelost v udih, motnje v spolnosti, utrujenost, bolečine, včasih epileptični napadi, bruhanje, slabost in vrtoglavica ter naglušnost.
V zgodnji fazi obolenja lahko mine veliko mesecev ali let, ko bolnik ne čuti posebnih težav, čeprav je bolezen dokazana, a miruje.
Bolezen s spremenljivim vedenjem
Strokovnjaki pojasnjujejo, da je pri tej kronični bolezni težko napovedati, kako se bo »vedla« pri posameznem bolniku. Človek lahko precej dobro shaja z njo, občasno pa ga lahko pomembno omejuje v gibanju oziroma pri opravljanju običajnih življenjskih dejavnosti. Težave še posebno boleče prizadenejo mlade pri šolanju, v poklicnem življenju, ustvarjanju družine, čeprav sodobnejša obravnava, dobro vodenje bolezni in druge možnosti sodobne medicine danes izboljšujejo možnosti za materinstvo oziroma starševstvo tudi ljudem z multiplo sklerozo.
Po drugi strani pa je bolezen še vedno povezana tudi s predsodki in nerazumevanjem. Bolezen ni nalezljiva, je pa prav, da jo dobro poznajo ne le bolniki in svojci, ampak tudi delodajalci, sodelavci in sploh širša javnost. Ljudje z multiplo sklerozo v različnih obdobjih življenja potrebujejo prostorsko prilagojene javne površine in delovno okolje, kjer se mnogi lahko tudi uveljavijo na različnih delovnih mestih oziroma v poklicih.
Zdravljenje multiple skleroze se navadno začne z zdravili tako imenovanega prvega reda. V to skupino spadajo interferoni beta in glatiramer acetat. Dajejo se v obliki podkožnih injekcij ali v mišice. Kadar zdravljenje nima pričakovanega učinka in je bolezen še vedno aktivna, kar se kaže s tako imenovanimi zagoni, se zdravniki odločijo za zdravila drugega reda. To je lahko monoklonsko protitelo natalizumab (tysabri), ki se daje v štiritedenskih intervalih intravenozno. Deluje na specifično mesto na aktivirani vnetni celici in preprečuje vdor aktiviranih vnetnih celic v osrednji živčni sistem.
Prijaznejše tablete
V kliničnih preizkušanjih različnih novih zdravil pa tudi nenehno preverjajo, kako se katero od njih – ali različne kombinacije – obnese pri različnih tipih multiple skleroze oziroma v posameznih fazah razvoja bolezni, saj so ti procesi (posledice vnetnih sprememb in okvare živčevja) različni, prav tako tudi odzivi organizma na posamezne učinkovine.
Pogled v preteklost pokaže, da je bil pomemben napredek pri zdravljenju multiple skleroze dosežen v 90. letih, ko je prišel na tržišče interferon beta, ki so mu pozneje sledili še drugi interferoni. Naslednji preskok pri zdravljenju je omogočilo prvo biološko zdravilo natalizumab oziroma tysabri. Na začetku je bilo pri nas težko dostopno, pozneje pa se je to uredilo.
V zvezi z biološkimi zdravili oziroma zdravili drugega izbora pa zdravniki posebej poudarjajo, da ni kar vsako novo zdravilo primerno in tudi ne potrebno za vse bolnike s to diagnozo, če dobro shajajo in kakovostno živijo tudi z drugimi zdravili. Številna med njimi imajo tudi resne neželene učinke in zahtevajo zelo pretehtan izbor bolnikov in njihovo skrbno spremljanje, včasih pa je treba zdravilo tudi ukiniti oziroma ga zamenjati. Na splošno v klinični praksi upoštevajo strokovne smernice, kjer je med drugim določeno, da se za zdravila drugega izbora odločijo pri bolnikih, pri katerih je kljub zdravljenju z interferoni, bolezen visoko aktivna.
Infuzija le enkrat na leto
Poleg že omenjenega Novartisovega zdravila fingolimot, ki je v obliki tablet in že znanega zdravila cladribi (Merck Serino), se, kot smo že omenili, napoveduje še prihod dveh novih zdravil. To sta alemtuzumab (lemtrada) in teriflunomid (aubagio) farmacevtske firme Genzyme Sanofi. Alemtuzumab, ki so ga pri Gemzymu razvili v sodelovanju z Bayerjem je v obliki infuzije; bolniku se daje pet dni in nato čez eno leto tri dni.
Rezultate kliničnih raziskav (CARE MS I, II in III), so predstavili na zadnjem srečanju ameriške Akademije za nevrologijo. Alastair Compston, vodja oddelka za klinične nevroznanosti na univerzi Cambridge, ocenjuje, da gre pri razvoju tega inovativnega zdravila za prelomne raziskovalne dosežke, ki naj bi pomagali številnim bolnikom pri uspešnejšem zdravljenju multiple skleroze in izboljšanju kakovosti življenja. Zdravilo teriflunomid (aubagio), istega proizvajalca, prav tako za zdravljenje odraslih bolnikov z multiplo sklerozo je tudi v obliki tablet. Pričakujejo, da naj bi dobili evropsko avtorizacijo za omenjeni zdravili v nekaj mesecih.
Med farmacevtskimi podjetji, ki prav tako razvijajo nova zdravila v obliki tablet za zdravljenje multiple skleroze, so še Biogen z učinkovino tecfidera in Teva v sodelovanju z družbo Active Biotech; slednji poročajo o pozitivnih rezultatih zadnje faze klinične raziskave ALLEGRO, s katero so preizkušali delovanje eksperimentalnega zdravila laquinimod.
