Odkritje na področju organske elektronike

Raziskovalca iz Laboratorija za fiziko organskih snovi Univerze v Novi Gorici dr. Egon Pavlica in prof. dr. Gvido Bratina sta konec junija s sodelavci z Univerze v Strasbourgu, Humboltove univerze v Berlinu in ameriške Univerze Stanford objavila članek v ugledni znanstveni reviji Nature Chemistry, v katerem sta predstavljena princip delovanja in izdelava bistabilnega svetlobnega stikala, ki temelji na zmesi dveh organskih polprevodnikov. 

S tem odkritjem so združili funkcijo električne prevodnosti in svetlobne občutljivosti v eno samo plast in posledično zmanjšali velikost in kompleksnost svetlobnega stikala. V objavljenem delu so znanstveniki pripravili zmes dveh različnih organskih polprevodnikov: derivat molekule diariletena in polimer poliheksiltiofen. Tako dobljena zmes izkazuje električno prevodnost, ki se bistabilno spreminja pod vplivom svetlobe. »Objava v Nature Chemistry je rezultat dvoletnega vztrajanja in prilagajanja merilnih postopkov novim polimerom, v katerih še nikoli nismo merili električne prevodnosti s pomočjo bliskov svetlobe. Njihov odziv na lasersko svetlobo je bil napovedan zgolj teoretično,« je povedal dr. Egon Pavlica.

Princip delovanja takega svetlobnega stikala so potrdili z izdelavo organskega tankoslojnega tranzistorja. Z merjenjem toka fotovzbujenih nosilcev naboja so ugotovili, da je odzivni čas takega svetlobnega stikala v območju mikrosekund, kar predstavlja tehnološko izjemno zanimivo rešitev. Poglavitni dosežek predstavljenega principa je v tem, da je v enojni aktivni plasti združenih več različnih funkcij. S tem se arhitektura in kompleksnost elektronskih elementov zmanjša in poenostavi.

S tem delom sta slovenska znanstvenika še utrdila vodilno vlogo Laboratorija za fiziko organskih snovi Univerze v Novi Gorici na področju organskih polprevodnikov tako v Sloveniji, kot v Evropi. To področje je eno od najhitreje rastočih v svetu in že prodira v vsakdanje življenje, saj vedno več elektronskih naprav, na primer mobilni telefoni, izkorišča organske sveteče diode v svojih prikazovalnikih.
Tudi sicer laboratorij s pridom izkorišča mednarodno vpetost in raziskovalno naravnanost Univerze v Novi Gorici, kjer se pedagoška dejavnost tesno prepleta z vrhunskimi raziskavami na področju okolja, fizike, materialov, molekularne biologije, humanistike, računalništva. V teh raziskavah intenzivno sodelujejo tudi dodiplomski študentje, kar je neobičajno za slovenski visokošolski prostor.

Raziskovalna skupina prof. dr. Gvida Bratine je tudi prva in doslej edina v Sloveniji, ki ji je uspelo pridobiti raziskovalni projekt Evropske znanstvene fundacije. V projektu, ki se osredotoča na eno od najzanimivejših področij sodobne fizike – grafen, sodeluje še pet raziskovalnih skupin iz različnih evropskih držav – med njimi je tudi skupina povezana z Nobelovim nagrajencem Kostjo Novoselovim.

Žal se Laboratoriju slabše godi v slovenskem raziskovalnem prostoru, saj Agencija za raziskovalno dejavnost na nekaj zadnjih razpisih področje delovanja skupine ocenjuje kot nerelevantno.

                                                                                        ***

Odmev: Navedbe, ki ne držijo

Pojasnilo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS

V članku z naslovom Odkritje na področju organske elektronike, ki je bil objavljen na delo.si, je zapisana trditev, da se Laboratoriju za fiziko organskih snovi Univerze v Novi Gorici »[žal] slabše godi v slovenskem raziskovalnem prostoru, saj Agencija za raziskovalno dejavnost na nekaj zadnjih razpisih področje delovanja skupine ocenjuje kot nerelevantno«.

Za Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) ocene znanstvene odličnosti in relevance podajajo raziskovalci iz tujine in Slovenije po postopkih, ki jih je mednarodna recenzija delovanja ARRS ocenila kot enakovredne postopkom uveljavljenih evropskih in svetovnih agencij za financiranje raziskovalne dejavnosti.

Univerza v Novi Gorici je v letu 2011 od ARRS prejela 2,1 milijona evrov, od tega Laboratorij za fiziko organskih snovi nekaj manj kot 370.000 evrov, v letu 2012 pa že do zdaj 332.000 evrov.

V istem prispevku je bilo zapisano, da je raziskovalna skupina prof. dr. Gvida Bratine tudi prva in doslej edina v Sloveniji, ki ji je uspelo pridobiti raziskovalni projekt Evropske znanstvene fundacije.

Ta odlični znanstveni rezultat je prof. Bratina dosegel prvi, ni pa več edini, saj v dveh projektih ESF sodeluje Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, v četrtem še Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, petega pa celo na evropski ravni koordinira Inštitut Andreja Marušiča Univerze na Primorskem. Financiranje vseh teh projektov gre iz sredstev ARRS, ki je v razpise ESF vključena kot članica in tako omogoča sodelovanje slovenskih raziskovalcev v eminentnih evropskih tekmovalnih razpisih.

Tina Vuga, Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS