Odstreli volkov so popolnoma neučinkoviti

Škoda na domačih živalih je pogosto glavna težava pri upravljanju z volkom, kar velja tudi za Slovenijo. Število volčjih napadov in povzročena škoda sta se v zadnjih petnajstih letih močno povečala. Čeprav je volk, ena od treh velikih zveri pri nas, na seznamu redkih in ogroženih živalskih vrst, kar pomeni, da je zaščiten vse leto, je bil doslej eden glavnih ukrepov pri poskusu zmanjševanja škode njegov odstrel. Vendar učinkovitost ukrepa pri nas doslej še ni bila raziskana. Zato je del strokovne projektne skupine SloWolf (Miha Krofel, Rok Černe in Klemen Jerina) z ljubljanske biotehniške fakultete in zavoda za gozdove v prvi polovici tega meseca opravil analizo učinkovitosti odstrela volkov za zmanjševanje škode na domačih živalih.

Najpomembnejše dognanje: do
sedanji bolj ali manj naključni odstrel volkov se je izkazal za popolnoma neučinkovit ukrep pri zmanjševanju škode na domačih živalih. Zato bi bilo v prihodnje smiselno prizadevanja in sredstva usmeriti predvsem v tiste ukrepe za preprečevanje oziroma zmanjševanje škode, ki so se doslej tako v tujini kot pri nas pokazali za učinkovite, na primer nočne varne ograde, uporaba pastirskih psov ali prehod na govedorejo.

Avtorji raziskave, ki je sledila septembra objavljeni analizi dejavnikov škode zaradi volkov, so analizirali učinke odstrela volkov na višino škod. Poleg tega so pripravili pregled podobnih raziskav iz tujine in oblikovali priporočila za upravljanje z volkovi pri nas. To bo poleg drugih aktivnosti v okviru štiriletnega projekta SloWolf, prvega obsežnega projekta o volku v Sloveniji, ki so ga ljubljanska univerza, zavod za gozdove in društvo Dinaricum kot partnerji začeli izvajati lani, prispevalo k izboljšanju njihovega sobivanja z ljudmi.

Analiza

Avtorji so analizirali vse evidentirane škodne primere, ki so jih na zavodu za gozdove – ta je od leta 1994 pooblaščen za ocenjevanje škode od zavarovanih živalskih vrst – ocenili kot napade volkov od leta 1994 do 2009.

V Sloveniji se legalni lov na volka ni izvajal od leta 1990, ko ga je zavarovala lovska zveza, do leta 1999, ko se je v populacijo ponovno začelo posegati. Za vsako leto, razen za leti 2000 in 2008, je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, od leta 2005 pa ministrstvo za okolje in prostor izdalo dovoljenje za odstrel volkov. Poseganje v populacijo je bilo številčno omejeno, neredno in prostorsko ohlapno opredeljeno. Lovna doba je trajala od začetka oktobra do konca februarja, vendar je bila zaradi zamud pri izdajanju odločb za odstrel in drugih razlogov večina odstrela do leta 2009 izvedena med oktobrom in decembrom.

Podatki o izplačanih odškodninah in izločitvah volkov (naravna smrtnost, odstrel, prometne nesreče) od leta 1994 so pokazali, da se večina škode zaradi napadov volkov zgodi med majem in oktobrom, medtem ko se je večina odstrela izvajala konec leta. Zato so avtorji pri analizi učinkovitosti odstrela za zmanjševanje škode ugotavljali povezavo med odstrelom posameznega leta in obsegom škod v naslednjem letu.
Tako število škodnih primerov kot število odstreljenih volkov sta v raziskovalnem obdobju v povprečju naraščali. Avtorji raziskave so s korelacijsko analizo ugotavljali, ali sta relativna in absolutna višina odvzema volkov v nekem letu povezana z relativnim ali absolutnim številom škodnih primerov na domačih živalih v naslednjem letu. Postavili so hipotezo, da večji odstrel v nekem letu pomeni manj škode v naslednjem.

Za splošni vpogled v dinamiko škod in odvzem volkov med leti ter povezavami med potencialnimi vplivnimi dejavniki škod so izvedli tudi korelacijske analize med naslednjimi spremenljivkami: leto, višina odstrela volkov, višina odvzema volkov, število ovac v Sloveniji, število škodnih primerov in vrednost ocenjene škode.

Rezultati

V času raziskave (1995–2009) je bilo evidentiranih 2221 napadov volkov na domače živali (od deset do 432 na leto, v povprečju 148,1 letno), ocenjena škoda pa je znašala 1,4 milijona evrov (v povprečju 94.336 evrov na leto). V obdobju 1999–2009, ko je potekal legalni odvzem volkov, je bilo legalno odstreljenih 51 volkov (v povprečju 4,6 letno), odstrel pa se je med leti precej razlikoval (od nič do deset na leto).

Analiza odstrela volkov in števila škodnih primerov je pokazala, da odstrel volkov ne vpliva na višino škod in da odstrel, kot se je v Sloveniji izvajal zadnja leta, ni imel nobenega zaznavnega učinka na pojavljanje škod. Zajeto obdobje raziskave je bilo sicer razmeroma kratko (15 let), vendar se učinek odstrela ni pokazal niti v najbolj ekstremnih letih po številu odstrela. Največjemu odstrelu leta 2006 (deset živali) je sledil največji porast škodnih primerov in najvišje število izplačanih odškodnin, medtem ko so se po letu 2008, ko ni bi ustreljen noben volk, škode celo nekoliko zmanjšale. Vplivi odstrela so očitno bistveno manj pomembni od drugih dejavnikov, kot so varovanje živine, število drobnice na območju volkov in razširjenost volčje populacije, morda pa tudi od načrtne zlorabe odškodninskega sistema s strani nekaterih rejcev drobnice na območju volka. Precej bolj kot odstrel volka je s škodami statistično značilno povezano gibanje števila ovac (velika večina vseh napadov volkov se zgodi na ovcah), kar nakazuje, da se je število škod vsaj delno povečalo zaradi povečanja ovčereje. Ta se je v obdobju raziskave povečala z 39.000 na 138.000 glav oziroma za več kot 3,5-krat. Obenem je intenzivna ovčereja najbolj porasla prav na območju razširjenosti volkov. K porastu škod v zadnjih desetih letih je prispevalo tudi povečanje razširjenosti stalnega pojavljanja volkov v delu Primorske, kjer je ovčereja v vzponu.

Učinkovitost odstrela za zmanjševanje škode

Rezultati analize se ujemajo z rezultati podobnih raziskav iz tujine. Vse kažejo, da odstrel volkov v zmernem obsegu, to je odstrel, ki omogoča dolgoročno preživetje volkov, ni učinkovit ukrep za zmanjšanje škode na živini niti kratkoročno niti dolgoročno. V več primerih so tuji raziskovalci celo opazili, da je učinkoval nasprotno od pričakovanega – število škodnih primerov se je po uvedbi odstrela še povečalo. Razlog je najverjetneje v socialnem sistemu volkov in mehanizmih, ki uravnavajo njihovo populacijsko dinamiko. Po odstrelu enega od volkov, še zlasti dominantnega osebka, tropi lahko razpadejo, njihove teritorije pa zasedejo drugi, mlajši volkovi, ki zaradi manjše izkušenosti pri lovu in morda tudi manj negativnih izkušenj s človekom pogosteje lovijo domače živali namesto divjadi. Poleg tega so večkrat opazili, da so ob preživetju vsaj dela tropa preživeli člani začeli pogosteje loviti domače živali kot pred odstrelom. Odstrel volkov postane učinkovit šele, ko volka popolnoma iztrebimo ali ubijemo večino volkov na večjem območju, kar pa danes tako z zakonodajnih kot tudi etičnih vidikov ni več sprejemljivo.

Trajnostni odstrel volkov bi verjetno lahko bil delno učinkovit, če bi se volkove tarčno streljalo na pašnikih z živino. Ob odstrelu člana tropa na pašniku ali ob njem se namreč preživeli člani tropa lahko naučijo, da je bližina živine nevarna, in se je začnejo izogibati. Ker so volčji tropi močno teritorialni, na to območje ne bodo pustili drugih volkov. Čeprav bi bile potrebne dodatne raziskave, ki bi natančneje pojasnile učinkovitosti odstrela v neposredni bližini pašnikov, avtorji analize predlagajo, naj se v prihodnjih pravilnikih za odvzem velikih zveri določi delež odstrela, ki se lahko izvede samo na pašnikih z drobnico oziroma na določeni razdalji od njih. Doslej se je odstrel volkov le redko izvajal na pašnikih, ampak večinoma v gozdovih in drugih naravnih habitatih.

Ker je odstrel v bližini konfliktnih pašnikov lažje doseči v obdobju, ko je število škodnih primerov večje, to je od maja do konca oktobra, kar pa se le delno prekriva z lovno dobo za volka, ki ga načrtujejo letne določbe, avtorji analize menijo, da bi bilo smiselno del odstrela izvajati tudi po individualnih odločbah za pašnike v drugi polovici avgusta in septembra oziroma čim večji del odstrela iz letnih odločb izvesti oktobra.

Zaradi možnih negativnih posledic na preživetje mladičev, ki so v poletnem času povsem odvisni od staršev, bi se bilo pri odstrelu v tem obdobju priporočljivo izogibati odstrelu dominantnih živali. Ker pa je na terenu ločevanje teh od podrejenih članov tropa težavno, bi se bilo priporočljivo osredotočiti predvsem na odstrel mladičev, ki jih je poleti in jeseni mogoče prepoznati po velikosti. Smiselno bi bilo tudi vsaj za en mesec premakniti lovno dobo na volka, tako da ne bi več potekala od oktobra do konca februarja, ampak od septembra do konca januarja. Tako bi se odstrel lahko izvajal tudi v septembru, ko je več napadov na živino, obenem pa bi bili volkovi zaščiteni februarja, v času vrha njihovega parjenja.

Stranski učinki odstrela

Pri odstrelu volkov se je treba zavedati tudi stranskih učinkov takšnega ukrepa. Eden od morebitnih pozitivnih učinkov bi lahko bil zmanjšanje nezakonitega lova. Raziskava v Severni Ameriki sicer ni pokazala vpliva števila dovoljenj za zakonit odvzem volkov na število nezakonito odstreljenih volkov. Zato lahko sklepamo, da spremembe v višini odstrela za nekaj živali več ali manj nimajo znatnega učinka na obseg nezakonitega lova. Bi se pa nezakonit odstrel verjetno povečal, če bi postal volk popolnoma zaščiten.

Med negativnimi stranskimi učinki odstrela volkov je verjetno največji vpliv na strukturo tropov, saj raziskave kažejo, da ob njenem stalnem rušenju zaradi odstrela tropi slabše delujejo. Poleg tega lahko odstrel v času parjenja pripelje do incesta in nadaljnjih negativnih posledic. Ob odstrelu dominantnega volka v tropu se poveča tudi verjetnost križanja z domačimi psi, kar je resna grožnja ohranjanju volka in sobivanju s človekom. Križance med psi in volkovi so potrdili v številnih predelih Evrope, nedavno tudi v neposredni bližini meje s Slovenijo, v Bazovici v Italiji. Ker se križanci pogosto manj bojijo ljudi, se lahko zato poveča število napadov na ovce in potencialno tudi nevarnost za človeka, ki je pri volkovih tako rekoč ni.

Z odrejanjem vedno večjega odstrela volkov se lahko javnosti in interesnim skupinam daje napačno sporočilo, da je mogoče z zmernim splošnim odstrelom učinkovito zmanjšati škodo zaradi napadov volkov na živino. Raziskave in izkušnje tako iz Slovenije kot tujine zelo očitno kažejo, da to ne drži. Takšen ukrep ima zato lahko povsem nasprotne posledice od zaželenih: ker število primerov škode ne bo upadlo, se bo zdel odstrel nezadosten in bo prišlo do pritiskov za njegovo povečanje. Po drugi strani pa se bo v javnosti pojavil dvom o sposobnosti upravljavcev za ustrezno in uspešno upravljanje s populacijo volkov, zato bi ljudje lahko »vzeli stvari v svoje roke« in bi se povečal nezakoniti lov.

Velika težava pri zanašanju na odstrel kot ukrep za zmanjševanje škode je tudi preusmerjanje pozornosti od drugih ukrepov, ki pa so dokazano učinkoviti za preprečevanje škode. Na primer z zapiranjem drobnice v nočne ograde in uporabo pastirskih psov so v Franciji preprečili škodo zaradi napadov volkov v 94 odstotkih primerov.