Tiskane izdaje
Čeprav še vedno ni na voljo zdravila proti astmi, je mogoče z ustreznim zdravljenjem pri čedalje več bolnikih doseči trajnejši nadzor nad boleznijo. »Vse manj bolnikov doživlja napade astme in vse manj je nepredvidljivih dogajanj, ki so sicer značilna za to bolezen,« pravi prof. dr. Eric Bateman, ki smo ga septembra srečali na kongresu Evropskega respiratornega društva na Dunaju.
Dr. Eric Bateman, redni profesor in direktor inštituta za pljučne bolezni na univerzi Cape Town v Južnoafriški republiki, je kot primer, da je mogoče z usklajenim ukrepanjem zelo zmanjšati breme te bolezni, navedel finski program boja proti astmi, ki je potekal v letih od 1994 do 2004. »Finski je uspelo število smrtnih primerov zaradi astme pri mlajših od 65 let zmanjšati na manj kot eno smrt na milijon prebivalcev. V številnih državah je smrtnost zaradi te bolezni od deset- do stokrat večja.«
Aktivno zdravljenje in zmanjševanje tveganja
Zgodnja diagnoza, aktivno zdravljenje, zmanjševanje tveganja (predvsem opustitev kajenja) pa tudi različni izobraževalni in drugi preventivni ukrepi so pripomogli k temu, da se je za več kot polovico zmanjšalo število dni, ki jih bolniki z astmo preživijo v bolnišnicah. Poleg tega so se v primerjavi z začetkom devetdesetih let prejšnjega stoletja na Finskem zaradi tega za polovico zmanjšali tudi družbeni stroški, ki nastajajo zaradi astme.
Sicer pa dr. Eric Bateman poudarja, da so se danes v svetu v boju proti tej bolezni, zlasti pri vrednotenju novih terapij, preusmerili k večplastnim ukrepom, ki upoštevajo tako simptome kot zmožnosti bolnika, da nadzoruje svoje stanje, v določenih primerih pa jih dopolnijo še z merjenjem vnetja dihalnih poti. »Astma je kronična bolezen. Tako kot pri vseh kroničnih boleznih je treba tudi pri njej proučevati trenutno potrebo bolnika po tem, da nadzoruje bolezen, in morebitno tveganje v prihodnosti. Vse več je dokazov, ki pričajo o tem, da skrbno nadzorovanje stanja zagotavlja stabilnost, hkrati pa občutno zmanjša nevarnost akutnih napadov in drugih tveganj.«
Rinovirusi ne povzročajo samo kihanja
Na dunajskem kongresu so predstavili tudi študijo iz Avstralije, ki kaže, da se je večina otrok, ki imajo napade astme, okužila z novo skupino humanih rinovirusov (HRV). Analiza 104 mladih bolnikov, starih od dveh do 16 let, ki so jih v bolnišnico pripeljali zaradi napadov astme, je pokazala, da jih je imelo dobrih 90 odstotkov v času napada tudi infekcijo dihalnih poti. Skoraj 85 odstotkov teh infekcij so povzročili humani rinovirusi; teh je veliko in ljudje smo prav zaradi njih pogosto prehlajeni.
Avtorje študije je še posebno vznemirilo, da sodijo skoraj tri četrtine rinovirusov, ki so jih odkrili pri mlajših bolnikih, med povsem nove tipe virusov (nekatere od njih so prvič odkrili prav med to študijo). Rinoviruse skupine C (HRVC) so odkrili pri skoraj 70 odstotkih pregledanih otrok, od teh pa jih je imelo skoraj 60 odstotkov katerega izmed novih tipov te skupine rinovirusov.
Avstralski raziskovalci so ugotovili, da so z novimi virusi prehlada ponavadi okuženi bolniki, ki imajo zelo močne astmatične napade. »Zelo pomembno je spoznanje, da povzročajo rinovirusi, zlasti novi tipi HRVC, hujšo bolezen, kot je veljalo v zadnjih letih,« poudarja vodilna avtorica študije Joelene Bizzintino s Fakultete za pediatrijo in otroško zdravje Univerze Zahodne Avstralije iz Pertha. »Zdaj moramo le še ugotoviti, zakaj so novi tipi rinovirusa C tako patogeni, in v terapijo uvesti nove strategije, da bi se izognili resnejšim napadom astme, ki jih sprožajo ti virusi.«
Tobačni dim škodi že pred rojstvom
Na drugem koncu sveta, v Norrbottnu na severu Švedske, pa so raziskovalci tamkajšnje bolnišnice Sunderby ugotovili, da se zaradi izpostavljenosti zarodka tobačnemu dimu pa tudi zaradi manjše teže novorojenčka od štirikrat do šestkrat poveča nevarnost, da bo otrok zbolel za astmo. Kot pravi Anders Bjerg iz omenjene bolnišnice, se ta dva parametra po svoje dopolnjujeta in vplivata na to, da takšen otrok že v najzgodnejših letih zboli za astmo.
Bjerg opozarja, da je danes - potem ko se je v drugi polovici 20. stoletja število obolelih skokovito povečalo - astma najpogostejša kronična otroška bolezen. Za njen nastanek je več dejavnikov, od katerih so mnogi povezani z dogajanji v najzgodnejšem otroštvu ali celo pred rojstvom (kajenje nosečnice, na primer).
Slabo delovanje pljuč, vnetje dihalnih poti in astma pri majhnih otrocih so brez dvoma posledica tega, da so matere med nosečnostjo kadile. Kajenje med nosečnostjo je tudi glavni vzrok za slabšo rast v maternici, posledično pa tudi manjšo težo ob rojstvu (manj kot 2500 gramov). Majhna teža ob rojstvu in nezadostno razvita pljuča ob porodu imajo lahko številne zdravstvene posledice, med drugim slabše delovanje pljuč v odraslem obdobju. Kot poudarjajo švedski raziskovalci, je povsem logična razlaga., da se pri teh otrocih astma razvije kot posledica stresa, ki ga v še nepopolno razvitih dihalnih poteh izzove tobačni dim.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Delo
