Tiskane izdaje
Sydney - Na ta način se je povečalo vsrkavanje ogljika, kar lahko pomaga pri preprečevanju posledic globalnega segrevanja. Vihar je vsako uro iz osrednjega dela Avstralije na tisoče kilometrov daleč zanesel okoli 140.000 ton prsti. Okoli 4000 ton prahu je sedlo na Sydney, okoli tri milijone ton pa v ocean med Avstralijo in Novo Zelandijo.
Strokovnjaki z univerze v Sydneyju ocenjujejo, da je prah, ki sedel na Sydney, vseboval odstotek hranil, kot so dušik in fosfati.
Ko prah pride na morsko površino, se hranila raztopijo v tistem delu morske vode, ki jo osvetljuje sonce, fitoplankton pa jih uporabi za razmnoževanje, so pojasnili. Meritve so pokazale, da se je količina fitoplanktona v Sydneyjskem zalivu po viharju potrojila.
Strokovnjaki ocenjujejo, da bo povečana količina fitoplanktona sposobna vsrkati osem milijonov ton ogljikovega dioksida, kar je enako letnim izpustom termoelektrarne z močjo enega gigavata.
Ogljik se bo počasi potopil na dno oceana v obliki dodatnih dveh milijonov ton fitoplanktona in ko se bo ta pomikal skozi prehransko verigo, se bo povečala količina tun, kar bo koristilo tudi ribištvu, še dodajajo avstralski strokovnjaki.
Peščeni vihar ne le v škodo?
Nedavni peščeni vihar v Sydneyju je po podatkih znanstvenikov bil koristen za okolje. Odkrili so namreč, da so po viharju v morju ostala hranila, ki spodbujajo razvoj mikroskopskih oblik življenja v vodi.
Objavljeno
07. oktober 2009 12.21
