Pilotiranje iz petega nadstropja hiše v Helsinkih

Majhna, na roke napisana nalepka zraven zvonca in puščica sta edina znaka, da ima v petem nadstropju hiše v središču Helsinkov svoje prostore podjetje Varjo. V visokotehnološkem brlogu so ustvarili izdelek, ki bo spremenil pogled na navidezno resničnost tako pri posameznikih kot v največjih podjetjih.



Do lanskega poletja je bilo zagonsko podjetje Varjo (Technologies) zvesto svojemu imenu – v senci, kar varjo pomeni po finsko. Dve leti že domujejo skriti v središču mesta, na Aleksanterinkatuju. Celotno nadstropje, v katerem dela okoli 60 ljudi, večinoma strokovnjakov, ki so se kalili v Microsoftu, Nokii, Intelu, Nvidii in Roviu, zavzemajo njihovi prostori: za optično tehnologijo, temna soba za preizkušanje VR-setov, laboratorij … Tu so razvili tehnologijo, s katero želijo postaviti mejnik, kot je bil polet na Luno – navidezno in obogateno resničnost nameravajo katapultirati na nova ozemlja.



Dosegli so kvantni preskok v kakovosti, v primerjavi s tem, kar danes zmorejo VR-očala, ki jih ponujajo tehnološki velikani Facebook (oculus VR), Google s svojim poceni cardboardom, Samsung (gear VR) in Microsoft (hololens).

Iz letala v cerkev

Varjev naglavni komplet za navidezno resničnost ne omogoča le podrobnega gledanja virtualnih objektov, lahko je tudi učni pripomoček ter orodje za oblikovanje in zabavno industrijo. »Vemo, kako graditi strojne in operacijske sisteme in kako uspeti po vsem svetu,« pravi direktor in soustanovitelj podjetja Urho Konttori, ki je sodeloval pri Nokijinem telefonu N9 in Microsoftovih lumiah, medtem ko že pripravlja VR-očala in me med pogovorom pošlje v navidezno resničnost.



V hipu se znajdem v letalskem kokpitu. Da je vse navidezno, se zavem šele, ko se hočem dotakniti sedeža in zagledam svojo roko v kovinsko zlati barvi. »Če ne bi pravkar prenavljali rokavice, bi lahko poskusili vzleteti,« za mojim hrbtom pravi direktor trženja Jussi Mäkinen. Zlahka si predstavljam, da ima človek ob zvočnih učinkih in dražljajih, ki simulirajo turbulence, občutek, da leti.

A že trenutek kasneje sem se znašla sredi otoka Suomennlina, v znameniti cerkvi, in ko sem bila teden dni kasneje zares tam, me je preplavil neverjeten občutek déjà vu. Pri umetniku sem v studiu občudovala kipe, pregledala zbirko zgoščenk in knjig ter pogledala, kaj se skriva pod mizo. To je bila uvertura pred sprehodom po umetnostni galeriji, kjer so slike, v katere sem se zazrla, postajale ne le razločne, ampak so celo izstopile iz stene. Spet v drugi situaciji sem potovala po svetu in v pospešenem času opazovala majhno vasico, ki se zjutraj zbudi ob vrvežu galebov, ki preletavajo ribiške čolne, vse do sončnega zahoda, ko so okoliški hribi obdani z rdečkasto zlatim sijem, kot bi jih videl s prostim očesom.

Virtualna resničnost ostra kot človeško oko

Naše oči v vsakem trenutku vidijo le manjši del območja v visoki ločljivosti. »Ko se osredotočimo na nekaj drugega, se s tem spremeni tudi območje visoke ločljivosti. Temu pravimo foviranje,« razlaga Urho Konttori. Zato pri prebiranju tega članka vaše oči skačejo levo in desno skozi besedilo.



VR-očala podjetja Varjo posnemajo ta fenomen s pomočjo dveh zaslonov v naglavnem kompletu. Eden prikazuje celoten pogled na virtualni svet v standardni VR-ločljivosti, drugi, vrste micro oled, pa prikazuje okolico s povišano resolucijo. Oba zaslona v enotno sliko poveže optični združevalec.

Takšna VR-očala, ki bodo konec leta dostopna industriji, bodo že omogočala sledenje premikom zenice – to pomeni, da bo uporabnik zgolj z bežnim pogledom jasno videl virtualni prizor. Prikazovanje z visoko resolucijo je še posebno uporabno v simulatorjih za usposabljanje – v navidezni pilotski kabini je mogoče videti vse gumbe, stikala in radarske zaslone v resničnih podrobnostih. »Če se danes urite v navideznem simulatorju, ste na treningu napol slepi,« pravi Konttori in na moje začudenje, kako je lahko vse skupaj videti tako resnično, odvrne, da jim je uspelo simulirati delovanje človeškega očesa.

Zakaj je izkušnja v simulatorju letenja, ki ga testirajo tudi v Boeingu in Airbusu, tako pomembna? Zato ker bi lahko stroške urjenja pilotov občutno zmanjšali. Popolnoma funkcionalen simulatorski kokpit stane okoli deset milijonov evrov, zato jih ni veliko, dostop do njih je omejen. »Z našim sistemom pa bi lahko stroške urjenja pilotov zmanjšali na sto tisoč evrov,« pojasni Konttori.



Bi lahko naredili simulator za vesoljsko plovilo ali vesoljsko postajo? »Lahko bi urili tudi astronavte, zdaj se pogovarjamo z nekaj organizacijami, ki bi jim to prišlo prav,« brez omahovanja odvrne Konttori. S katerimi, noče povedati, doda pa, da bi lahko simulirali tudi izstrelitev vesoljske rakete: »Tehnologijo imamo, zato bomo v dveh letih videli velikanske preskoke v tem sektorju, kar bo spremenilo kreativnost in način dela.«

Nakupovanje bo povsem drugačno

Ko so lani preizkusili betaverzijo VR-očal, so se za sodelovanje odločili v Airbusu, Saabu in Boeingu. Pritegnili so tudi avtomobilske velikane Audi, BMW in Volkswagen. Tehnična partnerja pri projektu sta še platformi za razvoj iger Unreal in Unity.

»Veliko podjetij je bilo na začetku skeptičnih, še posebno avtomobilska industrija, ki že deset let vlaga v navidezno resničnost. Toda ko so si nadeli naša VR-očala, so osupnili, saj česa podobnega v navidezni resničnosti še niso videli. Imamo tehnologijo in izdelek, ki ga danes ne zmore narediti nihče drug,« razlaga Mäkinen.



Audi navidezno resničnost uporablja v 100 prodajalnah – morebitni kupec lahko menjava barve, opremo, materiale … Podobno storitev omogoča Ikea. To bo prineslo revolucijo v nakupovanje, je prepričan Konttori. Avtomobilska industrija navidezno resničnost uporablja večinoma za inženiring, za pregled armaturne plošče, »šivov«, vijakov ... Nekatera podjetja nove tovarne že načrtujejo kar v navidezni resničnosti, pravi Konttori.

Hitrejša produkcija filmov

Tudi filmska industrija vidi potencial v VR-očalih nove generacije. Technicolor in 20 Century Fox sta pohitela s preizkušanjem betarazličice, saj je v filmski industriji vse več virtualne produkcije, pri čemer filme snemajo pred zelenim platnom. »Okolico dodajo v postprodukciji, zato si jo morajo igralci med snemanjem predstavljati. Z našimi očali pa lahko vidijo tridimenzionalni prostor. Danes učinke, preden jih vključijo v film, testirajo, zato postprodukcija traja ure in ure. V navidezni resničnosti pa igralci in režiser takoj na zaslonu vidijo, kaj deluje in kaj ne. S tem bodo filme in serije snemali hitreje,« sta prepričana sogovornika.



To orodje bi bilo dobrodošlo tudi v drugih panogah, v arhitekturi, oblikovanju in inženiringu. Arhitekt bi lahko v virtualni svet prenesel programe za preverjanje sprememb, kot so nove teksture, ali pa načrtoval novo stavbo, opremil stanovanje po želji kupcev. »Tako lahko projekti hitreje napredujejo, pa tudi precej denarja je mogoče prihraniti. Z večjo uporabo virtualnega sveta so prihranki večji,« zagotavlja Konttori.

Prva VR-očala za industrijo bodo na trgu že konec leta. Stala naj bi od 5000 do 10.000 evrov.

»Tudi mi smo bili presenečeni«

Prva očala bodo podpirala zgolj navidezno resničnost, a kot pravita Konttori in Mäkinen, bodo kmalu imela še dodatek za povečano resničnost (angl. mixed reality), pri čimer bodo lahko uporabniki videli navidezne predmete v resničnem svetu. »Ko smo novinarjem pokazali demoposnetke povečane resničnosti, so bili osupli. Zagotavljam, da bo presenečenje ob naslednji predstavitvi še večje,« navdušeno pripoveduje Konttori.



Povečana resničnost je nadgradnja navidezne resničnosti, kjer so umetno ustvarjeni predmeti in pojavi vstavljeni v resnični prostor, tako da jih upravljamo podobno, kot če bi v resnici obstajali v naši okolici. Konttori primer uporabe ponazori z industrijskim oblikovalcem, ki v povečani resničnosti lahko načrtuje avtomobil. Dodatek za povečano resničnost bodo dodali na VR-očala. »V nasprotju s podjetji, kot sta Hololens in Magic Leap, okolico posnamemo z dvema kamerama, ki posnetek oddajata v realnem času,« tehnične podrobnosti niza Mäkinen. Pri tem naj ne bi bilo nobenega časovnega zamika. »Zamik smo minimalizirali v sodelovanju z japonskim podjetjem Socionext, ki je izvrstno pri procesiranju slikovnega signala,« doda Konttori.

Na velikem platnu v sejni sobi se je medtem predvajal videoposnetek. V hangarju nad mizo se je sukala vesoljska postaja. No, ta res ni mogla biti tam, ampak miza, stol, okna in vrata, to pa je moralo biti resnično. Ne, v resnici ni bilo v prostoru ničesar od tega. Tudi sence so bile navidezne. Vse je virtualno, razen človeka, ki stoji v prostoru, v en glas povesta sogovornika. »Tudi mi smo bili presenečeni, kako blizu trenutka smo, ko bo meja med virtualno resničnostjo in realnostjo nerazločljiva,« pristavi Konttori.

Nihče jim ni kos

Težko je verjeti, kaj je v zgolj dveh letih uspelo majhnemu finskemu podjetju. Zakaj tega nista naredila Google ali Facebook, ki imata milijarde in veliko vlagata v navidezno resničnost? »Nobeno drugo podjetje ni zaznalo potrebe po tako visoki ločljivosti. Po drugi strani je narediti tako dovršen izdelek s tako visoko ločljivostjo optično-mehanični inženirski problem, ki smo ga lahko rešili le s pomočjo najboljših strokovnjakov. In najboljši inženirji, po zaslugi Nokie in Microsofta, so na Finskem,« odvrne Konttori.



Trg torej še ni prenasičen? Nikakor, odkimata. »Google z daydreamom in Facebook z oculusom in tudi Lenovo merijo na posameznike. Uporabljajo tehnologijo, ki je primerna za množične nizkocenovne izdelke. Mi pa smo šli v drugo smer. Naša kakovost slike in ločljivost sta najmanj desetkrat boljši od vsega, kar je na trgu.«



Takšna tehnologija bi lahko prinesla odločilen pospešek pri uveljavljanju koncepta prostorskega računalništva (angl. spatial computing), pri katerem se predmeti in informacije namesto na zaslon prikazujejo v prostoru. V tem segmentu je največji preskok naredilo podjetje Magic Leap, zdaj pa se mu je pridružil Varjo. Tehnologija bo popolnoma spremenila naš način razmišljanja in dojemanja resničnosti. »Mislim, da bo to večja preobrazba, kot so jo prinesli računalniki. Steve Jobs je dejal, da je računalnik kolo možganov. To pa bo raketa,« razmišlja Konttori. Zaveda se, da je do zdaj napredek v navidezni resničnosti potekal počasneje, kot bi si želeli, »ampak zdi se, da smo tik pred ključnim trenutkom, ko se bo vse zgodilo v nekaj letih«.